Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan ni okleval. Takoj po vrnitvi z obiska v Srbiji in samo dva dni po začetku ameriškega vojaškega umika s turško-sirske meje je danes popoldan ukazal začetek vojaškega napada na sever in vzhod Sirije. Operacija, imenovana Izvir miru, je uperjena proti »teroristom« v vrstah kurdskih skupin in Islamske države, je zapisal v tvitu.
Turčija želi vzdolž meje s Sirijo vzpostaviti 30 kilometrov širok tamponski pas, od tam pregnati kurdske Ljudske zaščitne enote (YPG) in jim tako onemogočiti ozemeljsko navezavo s Kurdsko delavsko stranko (PKK) v Turčiji. Na območje pa bi Ankara naselila dva milijona sirskih beguncev, ki so zdaj na turških tleh.
Ofenziva se je začela z letalskimi in topniškimi napadi turške vojske, ki so segali tudi 30 kilometrov globoko v sirsko ozemlje. Ankara trdi, da so merili na položaje ostrostrelcev in topništva YPG. Predstavniki uporniških Sirskih demokratičnih sil (SDF), kjer imajo glavno vlogo Kurdi, a so v njih tudi Arabci in sirski kristjani, pa so trdili, da so izstrelki padali na civilne objekte. Sprva niso poročali o smrtnih žrtvah.
Agencije in uporniki pa so poročali o paniki med prebivalci mest, ki so se znašla pod udarom topništva. Policija je pozivala ljudi, naj zapustijo območje, ponekod so nastale kolone prenapolnjenih vozil z bežečimi, mnogi so s seboj vzeli vse, kar so lahko. Obmejno mesto Ras Ain so stresale eksplozije, podobno je bilo v Tel Abjadu.
Tretja ofenziva v treh letih
Zvečer so prišla tudi poročila o tem, da je na območje vstopila kopenska vojska. V zraku pa ostaja vprašanje, ali se bo Ankara res odločila za dolgotrajno ofenzivo s popolnim zavzetjem ogromnega območja ali pa je vendarle še prostor za drugačno rešitev. To je sicer tretja turška ofenziva na severu Sirije v treh letih. Prva je potekala od avgusta 2016 do marca 2017 proti Kurdom in Islamski državi, druga lani zgolj proti Kurdom.
Ti so danes pozvali vse svoje pripadnike ter ustanove, naj se odpravijo na sever Sirije in sodelujejo v uporu. SDF je mednarodno koalicijo proti Islamski državi pod vodstvom ZDA pozval k vzpostavitvi območja prepovedi letenja. Kurdi pa so tudi pomenljivo sporočili, da ustavljajo vse operacije proti Islamski državi. V taboriščih pod njihovim nadzorom je po različnih podatkih od 12.000 do 20.000 pripadnikov Islamske države in njihovih družin, od tega več tisoč tujih državljanov. Veliko vprašanje je, kaj bo z njimi, če bodo Kurdi opustili potrebni nadzor. ZDA, Rusijo, Evropsko unijo in OZN pa so Kurdi opozorili, da bodo soodgovorne za morebitno humanitarno katastrofo.
Trump: slaba zamisel
Iz tujine so se vrstila opozorila uradni Ankari. Danes bo na zahtevo evropskih članic za zaprtimi vrati zasedal varnostni svet OZN. EU je pozvala k takojšnji ustavitvi operacije, Nemčija pravi, da bo ta le okrepila Islamsko državo in še bolj destabilizirala območje. Ruski predsednik Vladimir Putin je Erdogana pozval, naj »pazljivo pretehta položaj« in naj ne škoduje širšim naporom za rešitev sirske krize. Rusija je skupaj s Turčijo in Iranom glavna protagonistka dogajanja v Siriji.
Oglasil se je tudi ameriški predsednik Donald Trump, ki je z umikom vojakov s turško-sirske meje po tihem omogočil operacijo. Zapisal je, da napada Turčije ne podpira in da je jasno povedal Ankari, da se mu zdi operacija slaba zamisel.
