Po oceni Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) naj bi čebelarji letos pridelali le 56 odstotkov povprečne letine medu, zato jim bo država (enako se je zgodilo leta 2017) po pravilu de minimis (v treh proračunskih letih prejemnik ne sme dobiti več kot 25.000 evrov tovrstne pomoči) izplačala 588.103 evre pomoči, denar pa bo s prerazporeditvijo zagotovilo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), in sicer tako, da bo predvidoma 300.000 evrov vzelo iz evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo, 50.000 ožjemu ministrstvu, 60.000 agenciji za kmetijske trge, 80.000 kmetijskemu inšpektoratu in 98.103 evre upravi za varno hrano.
Razpršena pomoč
Do pomoči naj bi bili upravičeni tisti, ki so imeli 30. junija letos v registru prijavljenih najmanj deset čebeljih družin, in sicer vsak (ne glede na dejansko škodo, ki je ni nihče popisoval) največ 3,50 evra na čebeljo družino (ekološki čebelarji največ deset evrov). Po podatkih MKGP naj bi bilo čebelarjev, ki bodo upravičeni do finančne injekcije, 4955, skupno pa gospodarijo s 162.911 panji; takih, ki imajo vsaj 41 čebeljih družin, je 755.
Leta 2017, ko je vlada denarno pomoč čebelarjem prav tako odmerila z odlokom, ne z interventnim zakonom, kot to počne za druge kmetijske panoge, je bil prag za pridobitev pomoči še enkrat višji – 20 čebeljih družin, zato so posamezni prejemniki dobili več denarja (okoli šest evrov na panj), kot ga bodo zdaj.
Apetiti njihovih zastopnikov so bili zato višji. Kmetijska zbornica je tako predlagala, da bi država denarno pomagala vsem čebelarjem, ne glede na to, koliko čebeljih družin imajo, čebelarska zveza pa je želela, da bi bila podpora na čebeljo družino primerljiva s tisto iz leta 2017, ko je znašala okoli šest evrov. Spomnimo, takrat so 665.000 evrov pomoči razdelili med približno 2500 čebelarjev, letos pa bodo denar še bistveno bolj razpršili.
Kaj pa sadjarji?
Da bodo čebelarji denarno pomoč države dobili tudi letos, je bilo bolj ali manj jasno že maja, ko se je pašna sezona šele dodobra začela in še ni bilo mogoče napovedati, koliko bo medu. Takrat se je namreč kmetijska ministrica Aleksandra Pivec javno pohvalila, da je predsedniku ČZS Boštjanu Noču, ki je že takrat, na zalogo, tarnal nad najverjetnejšo izgubo pridelka, obljubila (to se je zgodilo v Vatikanu, ko sta papežu skupaj predala čebelnjak): »Če bi se napovedi scenarija glede slabe letine uresničile, bo ministrstvo zagotovo priskočilo na pomoč in poskušalo najti rešitve in ukrepe, ki bi ublažili posledice slabe sezone.« In ker se je scenarij uresničil (letino medu oceni čebelarska zveza sama, brez ocenjevalnih komisij, kot je običajna praksa v kmetijstvu), je pomoč pred vrati.
Zagotovo bi si jo zaslužili tudi drugi pridelovalci, denimo češenj. Po podatkih državnega statističnega urada je bila tudi letina češenj letos zaradi močnega deževja, vetra in nizkih temperatur zelo slaba. V intenzivnih sadovnjakih je bil skupni pridelek za polovico manjši od povprečja zadnjih desetih let, v ekstenzivnih pa za skoraj 60 odstotkov. Toda pridelovalci češenj državne pomoči ne bodo dobili. »Naj vlada pomisli tudi na nas. Zaradi katastrofalnega vremena smo imeli od 60 do 70 odstotkov manjši pridelek od povprečja, pa živimo od češenj. To je velik izpad prihodka za našo kmetijo, zato krizo rešujemo tako, da zategujemo pas,« nam je potožil Bogdan Marinič iz Biljane v Goriških brdih.
