Predčasne kosovske parlamentarne volitve si velja pogledati z dveh plati. Prva, manj pomembna, je sam volilni izid, ki je za nekatere presenetljivo na vrh naplavil do zdaj vselej opozicijsko Samoodločbo Albina Kurtija. Primerjava z volitvami pred dvema letoma pokaže, da je nacionalistična stranka z voditeljem, ki se glasno zavzema za združitev z Albanijo, potihoma pa s pogledovanjem proti Severni Makedoniji za državo vseh Albancev, ob za tri odstotne točke večji volilni udeležbi kot leta 2017 prejela skoraj identično število glasov. Drugouvrščena Demokratska liga je tokrat brez predvolilne koalicije prejela celo nekaj glasov več kot z liberalnima novim kosovskim zavezništvom in alternativo pred dvema letoma in tudi tako imenovani vojaški trojček (Ramush Haradinaj, Kadri Veseli, Fatmir Limaj) se kljub previsokemu volilnemu pragu za Limajevo socialdemokratsko iniciativo ni osipal. V politike preobražena bivša poveljnika Osvobodilne vojske Kosova s sumi vojnih zločinov v nahrbtniku sta namreč skupaj osvojila 35 odstotkov glasov, medtem ko je njihov trojni nastop pred dvema letoma, po katerem je Haradinaj prevzel vlado, prepričal za dobro odstotkovno točko manj volilcev. Navsezadnje so tudi vsi za srbsko manjšino rezervirani sedeži tako kot pred dvema letoma pripadli Srbski listi, ki je leta 2017 pomagala Haradinaju sestaviti vlado, a jo je lansko pomlad že zapustila.
Druga, za prihodnje dogajanje na Kosovu in tudi v regiji veliko pomembnejša plat je v omenjenih odstotkih podpore skoraj neopazen premik političnih plasti, ki, po...
