Seveda bi to pomenilo konec Johnsonove politične kariere in posledično se zloglasni Boris tega otepa z vsemi močmi. Sam bi najraje sklical predčasne volitve še pred novembrom (to bi bile že druge predčasne volitve v tem mandatu), na katerih bi realno pridobil nekaj poslancev in oblikoval večinsko vlado ter imel posledično več manevrskega prostora. Volitve po bodisi neurejenem izstopu bodisi odložitvi brexita pa bi po vsej verjetnosti pomenile poraz za Johnsonovo konservativno stranko. Če bi Nigel Farage z brexitsko stranko agresivno kandidiral po vsej državi, bi lahko izgubil sedež Johnson sam. Je namreč poslanec za okrožje Uxbridge and South Ruislip v Londonu, kjer je na zadnjih volitvah prejel 51 odstotkov glasov, najbližji tekmec pa se je ustavil pri 40 odstotkih. Farageev kandidat bi relativno zlahka pridobil 10 odstotkov glasov in tako izničil Johnsonovo prednost. Če bi Johnson izgubil sedež, bi bil to prvi takšen primer po letu 1906. Hkrati pa se Johnson izogiba zavezništva s Farageem, saj bi to pomenilo, da bi Farage postal vpliven na državni ravni in potencialno hud trn v peti konservativcem v britanskem političnem prostoru. Johnsonove opcije so torej močno omejene. Če volitev ne bo, ima Johnson na voljo dve izbiri: teoretično bi lahko razglasil izredne razmere in tako izničil Bennov zakon (kar je malo verjetno) ali pa cilja na težave znotraj Evropske unije (lahko upa na primer na madžarski veto novemu odlogu brexita, kar pa je spet malo verjeten scenarij). Johnsonov položaj je očitno nezavidljiv in težko predvidljiv. Ta nepredvidljivost se odraža tudi na svetovnih trgih in še zlasti v finančnih inštitucijah. Banke se počasi selijo v Frankfurt in upravljalci v Amsterdam. Novica tega tedna pa je, da bo britanski velikan HSBC odpustil 10.000 delavcev. Bivši predsednik uprave John Flint je že podal odstopno izjavo; vse pa kaže, da si lahko na Otoku kmalu obetamo še kakšen odstop.
Še vedno brexit
Veliki Britaniji in Evropi nasploh se obeta zelo razburkan konec leta. Če je še prejšnji teden Boris Johnson obljubljal, da bo nov predlog za urejen izstop Velike Britanije iz Evropske unije pri evropskih partnerjih uspešno sprejet, je zdaj že bolj ali manj jasno, da ne bo tako. Zaradi izključitve 21 poslancev iz stranke (čeprav je hkrati pogladil odnos s »skoraj koalicijsko« severnoirsko stranko DUP) Johnson trenutno nima večine v parlamentu, hkrati pa je dobil zaušnico britanskega vrhovnega sodišča, ki je razsodilo, da je bilo začasno zaprtje britanskega parlamenta nezakonito, in odredilo takojšnjo vrnitev poslancev v klopi Westminstra. Tako je sodišče potrdilo dejstvo, da je v Veliki Britaniji vlada podrejena parlamentu. Najbolj pa Johnsonu otežuje načrte tako imenovani Bennov zakon, po katerem bo moral, če do 19. oktobra ne bo dogovora z Evropsko unijo, zaprositi Evropejce za ponovno odložitev izstopa Velike Britanije iz Evropske unije.
