V Združenju frank so na predsednika vlade Marjana Šarca in na vlado danes naslovili vprašanji, kakšne načrte ima vlada za razrešitev problema s krediti v švicarskih frankih, "da tudi slovenski primer ne bo prišel pred Sodišče EU" in ali "vlada načrtuje podobno reševanje bank iz proračuna, ko bo Sodišče EU presodilo tudi v slovenskem primeru".
Kot so namreč sporočili iz Združenja Frank, je Sodišče EU v četrtek v sodbi glede primera na Poljskem, ugotovilo, da na Poljskem "kreditne pogodbe vsebujejo nepoštene pogoje in da jih morajo poljska sodišča razglasiti za nične, razen če se kreditojemalci strinjajo s konverzijo posojil v domačo valuto".
"Sodišče EU je razsodilo, da so kreditne pogodbe nične že zaradi tega, ker umik nepoštenega pogoja plačila protivrednosti obveznosti franka v poljskih zlotih glede na prodajni in nakupni tečaj banke onemogoča izračun dejanskega tečaja, po katerem se obračunavajo plačila in s tem izračun obveznosti," so izpostavili v Združenju frank.
V Združenju bank Slovenije, kjer vztrajajo, da je za reševanje problematike v Sloveniji primerna individualna obravnava, so opozorili, da Sodišče EU v tej sodbi "ni presojalo nepoštenosti pogodbenega pogoja, ampak se je opredelilo le glede posledic morebitno ugotovljene ničnosti". "Te sodbe ni mogoče neposredno aplicirati na slovensko pravo, saj gre za vprašanje lokalnega oz. poljskega prava," so poudarili v združenju bank.
Pojasnili so še, da je bil v slovenskih kreditnih pogodbah z valutno klavzulo vedno določen srednji tečaj Banke Slovenije oz. pozneje referenčni tečaj Evropske centralne banke, torej od volje bank neodvisen menjalni tečaj, v primeru na Poljskem pa je šlo "za razliko med prodajnim in nakupnim tečajem, ki ga je določala posamezna banka sama".
Parlamentarni odbor bo v torek obravnaval predlog zakona državnega sveta o razmerjih med dajalci kreditov in kreditojemalci glede posojil v švicarskih frankih. Podpirajo ga v Združenju frank in v Zvezi potrošnikov Slovenije, odklonilno stališče do njega pa imajo vlada, finančno ministrstvo in Banka Slovenije.
Zakonodajnopravna služba DZ, ki je predlog preučila z vidika skladnosti z ustavo, pravnim sistemom in z zakonodajnotehničnega vidika, je nanj podala številne pripombe in pod vprašaj postavila rešitve, ki predvidevajo retroaktivnost in ki posegajo v načelo enakosti ter v pravico do izjave, sodnega varstva in zasebne lastnine.
