33-letni Kurz je tako danes že drugič prejel mandat za sestavo vlade. Avstrijski kancler je bil namreč že med decembrom 2017 in majem letos, ko je njegovo vlado odnesla afera Ibiza.
Po pogovorih s predsednikom Van der Bellnom je vodja ljudske stranke kot prednostne naloge nove vlade izpostavil gospodarstvo in migracije. "Po mojem mnenju je trenutno največji izziv, kako se soočiti s tveganjem upadanja gospodarstva," je dejal novinarjem. Pri tem je izpostavil napetosti v trgovinskih odnosih z ZDA, brexit in pesimistične napovedi za nemško gospodarstvo.
Med najpomembnejšimi temami nove vlade je Kurz omenil tudi podnebje, ki bi ga sicer Van der Bellen, kot je dejal, uvrstil na sam vrh prioritet. Kurz je sicer poudaril, da morajo vse rešitve za zaščito podnebja koristiti tako okolju kot gospodarstvu, podnebje pa je uvrstil na četrto mesto med prednostnimi nalogami.
Kurz bo zdaj imel koalicijske pogovore s predsedniki ostalih parlamentarnih strank.
Kot navaja APA, vodja ÖVP lahko oblikuje tri različne koalicije iz dveh strank, ki bi v parlamentu imele trdno večino. Njegova stranka se lahko poveže bodisi s socialdemokrati (SPÖ), Zelenimi ali znova s svobodnjaki (FPÖ). Neos pa je lahko kvečjemu tretja koalicijska stranka.
Kurz je že pred dnevi napovedal, da se bo o oblikovanju koalicije pogovoril z vsemi strankami, a se pojavljajo ugibanja, da bo najverjetneje sodeloval z Zelenimi.
Van der Bellen je danes dejal, da mediji pogosto poročajo o tem, kakšno vlado bi si želel. "Zagotovo imam eno željo: Ne glede na strankarske barve si želim rdeče-belo-rdečo vlado. Torej močno Avstrijo v okrepljeni Evropi," je poudaril. Dodal je, da zanj ni pomembno, kdo vlada s kom, temveč s kakšnimi cilji vlada. Dejal je še, da si želi vlado, v kateri bi bili moški in ženske zastopani enakovredno, poroča APA.
Na predčasnih parlamentarnih volitvah 29. septembra je ÖVP osvojila 37,5 odstotka glasov, Zeleni pa so s 13,8-odstotno podporo ponovno vstopili v parlament.
Največji poraz so utrpeli socialdemokrati (SPÖ) in svobodnjaki (FPÖ). SPÖ je podprlo 21,2 odstotka volivcev, FPÖ pa 16,2 odstotka. Pred dvema letoma je SPÖ dobila okoli 27 odstotkov glasov, FPÖ pa okoli 26 odstotkov. Vstop v parlament je uspel še liberalni stranki Neos z 8,1 odstotka glasov.
