Temeljni pomen kisika, je bil poznan že stoletja, a to, kako se celice prilagajajo na spremembe v dostopnosti kisika, dolgo ni bilo znano, so navedli na inštitutu. Delo, ki letos prejme Nobelovo nagrado za medicino oziroma fiziologijo, pa je odkrilo molekularne mehanizme, ki predstavljajo osnovo za prilagajanje celic spremembam v ravni kisika.

Občutenje kisika s strani celic je osrednjega pomena pri številnih boleznih, med drugim pri raku, anemiji ter pri metabolizmu, razvoju zarodka in imunskih odzivih. Kot so sporočili z inštituta, so letošnji Nobelovi nagrajenci izjemno prispevali k področju fiziologije in tlakovali pot novim, obetavnim strategijam za boj s temi boleznimi.

V Stockholmu so tako razglasili dobitnike prve letošnje Nobelove nagrade, ki jo bodo prejeli na slovesnosti 10. decembra, na obletnico Nobelove smrti. Nagrajenci prejmejo denarno nagrado v višini devet milijonov švedskih kron (830.000 evrov), ki si jo bodo Američana in Britanec razdelili.