Takrat težko pričakovana selitev v nove poslovne prostore v Šenčurju je pomenila združitev vseh dejavnosti na enem mestu, kar je sledilo usmeritvi nadaljnjega razvoja in rasti družbe, ki ju je začrtal že ustanovitelj, pokojni Štefan Čebašek. Lastništvo družbe je takrat prešlo na njegovo ženo Mojco Čebašek in hčer Andrejo Jeraj, profesionalizirali pa so tudi menedžment. Direktor je postal Uroš Frantar, ki je poslovanje zastavil nekoliko bolj ambiciozno in kadrovsko okrepil ekipo, podjetje pa vodi še danes. V letu 2018 je podjetje ustvarilo več kot 18 milijonov evrov prihodkov z nekaj manj kot tretjinskim deležem prodaje na tujih trgih.
Prava prednost je v dobrih partnerstvih
Podjetju konkurenčno prednost na trgu poleg lastnega podjetja Tinex Industrijska diagnostika, ki predstavlja zanesljivega partnerja pri vzdrževanju in vzpostavljanju sistematičnega nadzora strojne opreme, daje tudi Linearni center, ustanovljen leta 2011, ki jim omogoča razrez linearnih komponent in jermenov. Imajo tudi lastno proizvodnjo, vendar tržijo zgolj priznane blagovne znamke in ne svojih. S tem se uvrščajo v premium razred, sami pa zagotavljajo kakovostno proizvodnjo. »Stremimo k politiki brez napak in brez reklamacij in pri tem smo za zdaj uspešni,« pove Uroš Frantar. Njihova prava prednost na trgu je po njegovih besedah poudarek na partnerskih odnosih tako s kupci kot dobavitelji ter nosilci znamke, ki jo proizvajajo in tržijo. »V podjetju negujemo kulturo družinskega podjetja in jo prenašamo tudi na kupce in dobavitelje,« pove. Podjetje kar tretjino celotne proizvodnje izvozi predvsem na trge jugovzhodne Evrope. Praktično ni industrijske panoge, v kateri ne bi bili prisotni (jeklarska, kemična, energetika, strojegradnja, letalska, elektrotehnična, transport, avtomobilizem, lesna, procesna industrija, živilska industrija).
Ni nas samo 64, ampak tristo!
V podjetju močno stremijo k zadovoljstvu zaposlenih. Zaposlujejo 64 ljudi, a direktor hitro poudari, da v svojo družino ne štejejo zgolj zaposlenih, ampak tudi vse njihove družinske člane, ki jim omogočajo preživetje. »Fluktuacije praktično ne poznamo, običajno pridejo ljudje že v dijaškem oziroma študentskem obdobju in potem tudi ostanejo,« ponazori in potrdi, da v okviru prakse veliko sodelujejo z lokalno skupnostjo in lokalnimi šolami. db
