Med težavnostnimi zagotovo tekma v Kranju, med balvanskimi pa v Münchnu, tam je vedno spektakel. Vsaka tekma pa ima svoj čar, in ko publika navija zate, je vsaka posebna, če pa dobro plezaš, je še toliko boljše. Tudi Triglav the Rock v Ljubljani je nekaj posebnega.
Je plezalsko občinstvo fer ali navija predvsem za svoje plezalce?Mislim, da je zelo fer. Na svetovnem prvenstvu v Hačiodžiju na Japonskem so gledalci navijali za vse tekmovalce, čeprav je bilo med favoritinjami veliko Japonk. Tudi med sabo smo plezalke in plezalci tesno povezani, dobri prijatelji smo, kar, se mi zdi, v drugih športih ni tako pogosto.
Zakaj ste raje balvanistka kot težavnostna plezalka?Balvani so mi od nekdaj bolj pri srcu, to plezalsko disciplino treniram z ljubeznijo in žarom. V težavnosti sem že več tekmovala kot zdaj, nikoli pa je nisem več trenirala. Zdaj, ko prestopam v članske vode, se moram, če hočem uspeti, bolj posvetiti eni disciplini in letos sem se odločila, da se stoodstotno posvetim balvanskemu plezanju.
Kako vidite razliko med balvani in težavnostjo?Pri težavnosti prideta do izraza predvsem vzdržljivost in moč, koristno je sicer tudi znanje iz balvanskega plezanja, pri balvanih pa so pomembni predvsem surova moč, sposobnost skakanja, koordinacije, ravnotežja, odriv, eksplozivnost…
Kako vam pomaga trener Gorazd Hren, sicer tudi selektor reprezentance?Predvsem na začetku, ko še nimaš toliko znanja o plezanju, te trener usmerja in ti začrta pot, z leti, ko pridobiš lastne izkušnje, pa tudi že sam bolje prepoznavaš, česa ti najbolj manjka. S trenerjem Hrenom sem nadvse zadovoljna, zelo je profesionalen, z vsem srcem je v plezanju, za katerega veliko žrtvuje, in vprašanje je, ali bi brez njega imeli tako dobre ekipne rezultate, saj nas vse skupaj nekako povezuje.
Kako ste doživeli septembrsko zmago v balvanih na evropskem prvenstvu v Zakopanah?Kvalifikacije niso bile brez napak, v polfinalu sem za las ujela finale, nisem imela »čistih rund«, v finalu sem se zavedala, da nimam česa izgubiti, plezala sem prva, dala vse od sebe in izšlo se je sanjsko.
Osvojili ste tri vrhove od štirih.Da, prva dva sem preplezala v prvem poskusu, tretjega mi ni uspelo, mislila sem že, da me bo to stalo stopničke, a kot so me doslej že naučile izkušnje, nisem želela odnehati pred koncem. Veliko ključnih razlik se pogosto naredi v zadnjem, četrtem balvanu, v zadnjih sekundah, in če ne obupaš, ti lahko uspe. Na srečo se mi je zgodilo prav to, do vrha sem preplezala v drugem poskusu in to je zadostovalo za zmago. Še boljše pa je bilo, ker je bila Vita Lukan druga in sva se skupaj veselili uspeha.
Vsi športni plezalci poudarjate sproščenost, osredotočenost in vztrajanje do konca. Koliko na uspeh vpliva mentalna priprava?Mentalna priprava je na tekmi ključna, včasih naredi odločilno razliko, če te trenutni neuspeh ne potre in vztrajaš do konca, lahko izboljšaš rezultat. Lahko si odlično natreniran, pa ti na tekmi tega ne bo uspelo pokazati – s tem ima težave kar veliko plezalcev. Sama imam od malega močen in trden značaj, ne glede na vse se borim do konca. Preden grem na balvan, pazim na dihanje, poskušam se sprostiti in povsem odstraniti misli v ozadju, da sem prisotna le v tistem trenutku.
Kakšna je razlika med postavitvami smeri v balvanskem plezanju v kvalifikacijah, polfinalu in finalu?Kvalifikacije so po navadi lažji del tekme, polfinale je najtežja, selektivna runda, v finalu pa so smeri pogosto postavljene atraktivnejše, z več skoki, koordinacijo in raznimi za gledalce zanimivimi gibi.
Ste zadovoljni s svojim tekmovanjem na avgustovskem svetovnem prvenstvu v Hačiodžiju?Tekmovala sem le na balvanih, dala sem vse od sebe, na koncu je bilo dovolj za 15. mesto. V polfinalu mi ni uspelo pokazati tistega, kar sem želela, saj so bili balvani pretežki in si se v finale uvrstil že z enim osvojenim vrhom. Še bolj sem se zavedla, katere stvari moram izboljšati do začetka prihodnje sezone.
Ste tekmovalke, ki se med sabo družite, na tekmah hude nasprotnice?Zagotovo se med sabo opazujemo in primerjamo, vendar ne v tekmovalnem smislu, saj ima vsaka od nas svojo športno pot. Moj cilj je, da bi bila čedalje boljša, svojim tekmicam pa uspeh iskreno privoščim. Hkrati v reprezentanci druga drugo spodbujamo in motiviramo k še intenzivnejšemu treningu, podpiramo se in smo prijateljice. Če vidiš, da se lahko uvrsti med prve tri tvoja prijateljica, za katero s treningov veš, da ni svetlobna leta pred tabo, veš, da lahko tudi ti posežeš po vrhu, in to te še bolj motivira. Res sem vesela, da imam te punce okoli sebe.
Se boste poskušali kvalificirati na olimpijske igre prihodnje leto?Olimpijske igre so seveda sanje. Imam še možnost, da bi se kvalificirala na evropskem prvenstvu v olimpijski kombinaciji marca prihodnje leto, vendar bi morala posebej za to tekmo intenzivno trenirati hitrost, to pa bi bila velika ovira za resno treniranje balvanov. Zagotovo pa bom ciljala na uvrstitev na olimpijske igre v Parizu leta 2024. V naslednjem letu bom še vedno usmerjena izrazito v balvansko plezanje, kolikor bo mogoče, pa bom trenirala tudi težavnostno plezanje.
Na olimpijskih igrah v Parizu naj bi se tekmovalo že v ločenih formatih, posebej v hitrostnem plezanju in v kombinaciji težavnostnega ter balvanov?Meni bi bilo najboljše, če bi bilo tekmovalno plezanje ločeno na tri posamične discipline. Plezanje je tako zanimiv šport, da je vsaka disciplina vredna posebne pozornosti pa tudi plezalci so čedalje bolj specializirani, zato ni smiselno ustvarjati nove, četrte, olimpijske discipline. Zagotovo pa smo veseli, da je plezanje olimpijska disciplina.
To jesen začenjate študij.Da, študirala bom na Ekonomsko-poslovni fakulteti Maribor. Glede učenja vedno poskušam biti resna in vestna, sočasno pa se nočem zanašati zgolj na plezanje, saj te lahko že malo resnejša poškodba za dolgo izloči iz profesionalnega plezanja. Zaradi priprav na olimpijske igre se je letos raven treninga drastično povečala in število poškodb – ramen, kolen, komolcev, gležnjev – je izjemno poraslo. Tekme postajajo brutalne, postavljalci smeri gledajo na to, da bodo smeri zahtevale atraktivno plezanje, redko pa pomislijo na to, kaj bo to pomenilo za tekmovalca.
