Hkrati s »pametnim« prizadevanjem za več (telesnega) gibanja se vsiljivo širi tudi medijsko pridobivanje interesentov za nakup in rabo električnega skiroja (e-skiro), ki mu nekateri pravijo tudi pametni skiro. Označevalnemu pridevniku pametni je težko pritrditi, če naprava ne podpira zdravega življenjskega sloga. In zagotovo ga ne. Eden vnetih zagovornikov poleg nekaterih prednosti e-skiroja zapiše tudi to, da »ga ni treba goniti kot kolo«. Očitno je, da je zagovornik e-skiroja nasprotnik zdravega življenjskega sloga, kamor štejemo tudi redno gonjenje kolesa. Težnja po prevažanju z e-skiroji in prizadevanje za zdrav način življenja sta seveda načelno protislovna. Vožnja z e-skirojem šteje še manj kot enonožno poganjanje navadnega (nepametnega) skiroja. Posebno vlogo ima poganjanje navadnega skiroja le kot didaktični uvod v obvladanje dvokolesa. Tudi s kineziološkega zornega kota vožnje s kakršnim koli skirojem ni mogoče šteti za pomembno gibalno dejavnost. Razen na ravnotežje vožnja z e-skirojem nima posebnega vpliva ne na urjenje drugih gibalnih sposobnosti (moč, hitrost, gibljivost ter natančnost in skladnost gibanja) ne na vzdržljivost (ki jo kineziologi opredeljujejo kot »adaptacijsko sposobnost srčno-žilnega sistema na telesni napor«).
Čim več bo uporabnikov električnih vozil, manj bo tistih, ki se premikajo na lasten pogon. To pa ni dobro. Kdor se zavzema za »elektronsko gibanje«, zagotovo ni zagovornik zdravega življenjskega sloga. Zato ponudnika e-skirojev tudi težko štejemo za »družbeno odgovorno podjetje«, kot se sam razglaša. Družbeno odgovorna je skrb za zdrav način življenja. Najbrž je res, da je vožnja z e-skirojem precej udobna in zabavna, a zgolj udobnost in zabavnost brez ustreznega telesnega napora sta največkrat strup za zdrav življenjski slog. Zato toliko bolj preseneča, da celo nekatere šole (težko bi jim rekli pametne) organizirano navdušujejo učence za nov civilizacijski dosežek, ki zmanjšuje vsakodnevni gibalni odmerek.
Seveda je mogoče razumeti tržno prizadevanje izdelovalcev e-skirojev, ki bi radi prodali kar največ teh naprav. Ti so svojo ponudbo tudi že obogatili z drugimi »nujno potrebnimi« pripomočki, brez katerih ni »pametno« uporabljati »pametnega skiroja«. In histerija se nadaljuje… Razumel bi tudi snobovske voznike e-skirojev, ki bi se zavzemali za svoj državni praznik – dan skirojev. Razumel bi tudi politike (in da ne pozabim predsednika države), ki bi na svoja delovna mesta prihajali na e-skirojih in tako z nesmiselnim dejanjem poskrbeli za svojo prepoznavnost. Ne razumem pa prizadevanj »pametne« družbe (vključno z mediji), ki se hkrati zavzema za dve protislovni dejavnosti. Razen če družba ni »pametna«…
Silvo Kristan, Podkoren
