Število mrtvih v protestih, ki so ta teden potekali v Iraku, se je povzpelo čez 100, komisija za človekove pravice v Bagdadu je sporočila, da so v demonstracijah izgubile življenje 104 osebe, ranjenih je več kot 6000 ljudi. Večinoma gre za protestnike.
Nemiri so tako v glavnem mestu države Bagdadu kot tudi v mnogih drugih provincah predvsem na jugu države izbruhnili že v torek, protestniki so na ulice odšli zaradi neuspešnega boja vlade proti korupciji in številnim zlorabam oblasti. Parlament, ki naj bi se v soboto sestal na kriznem zasedanju, je sejo preložil, predsednik vlade Adel Abdel Mahdi pa je preklical prepoved izhoda, s katero je skušal v državi znova vzpostaviti nadzor nad stanjem.
Med sobotnimi demonstracijami, ki so potekale v Bagdadu, je policija streljala v množico okoli 200 protestnikov, pri čemer sta izgubila življenje dva demonstranta. Dve televizijski postaji, ki sta zvesti režimu in sta minule dni obsežno poročali o demonstracijah, iraška NRT in Al Arabija, ki jo financira Savdska Arabija, sta poročali, da so v soboto zvečer napadli njuna sedeža v Bagdadu, vendar še ni jasno, kdo naj bi bil za napad odgovoren.
Okoli 40 milijonov prebivalcev Iraka trpi zaradi posledic vojne in velike brezposelnosti. Ob tem jezo protestnikov podžiga neuspešnost vlade pri obljubljenem boju proti korupciji in številnim goljufijam. Od invazije ZDA leta 2003 naj bi poneverili okoli 410 milijard evrov. Čeprav je Irak drugi največji proizvajalec nafte v organizaciji izvoznic nafte OPEC, večina prihodkov od črpanja nafte ponikne neznano kam.
Verski vodja vlado poziva k odstopu
Demonstrante je medtem podprl pomemben šiitski verski dostojanstvenik. Moktada Al Sadr je pozval vlado k odstopu in k temu, naj prepreči nadaljnje prelivanje krvi. Politični blok, na čelu katerega je omenjeni verski dostojanstvenik, je na zadnjih volitvah lani zasedel največje število sedežev v parlamentu in je doslej podpiral vlado v Bagdadu, zdaj pa je svojo poslansko skupino pozval k bojkotu sobotne krizne seje parlamenta, ki so jo kmalu zatem prestavili. Tudi najvišji šiitski verski voditelj v Iraku, veliki ajatola Ali Al Sistani, je obsodil napade tako na protestnike kot tudi na varnostne sile. V svoji pridigi, ki so jo v petek prebrali v eni od mošej, je poudaril, da se morajo tako predsednik, vlada kot tudi parlament lotiti pomembnih reform, ki bodo izboljšale stanje v državi. Ali Al Sistani velja za pomembno moralno instanco v državi z velikim vplivom na politiko.
Vprašanje pa je, kako uspešna bi vlada sploh lahko bila, četudi bi se hotela lotiti zahtevanih reform, ki jih že dlje brez vidnega rezultata obljublja. Velike politične skupine v parlamentu se namreč medsebojno ves čas blokirajo, predsednik vlade Adel Abdel Mahdi tako sploh nima moči, da bi lahko sprejel kar koli pomembnega. Premier sicer protestnikom priznava, da so njihove zahteve upravičene, kot je dejal v svojem televizijskem nagovoru v noči na petek, in povedal, da si vlada prizadeva za rešitev, vendar za vse nakopičene težave ni čarobne formule, s katero bi lahko rešili vse naenkrat.
Na kriznem zasedanju vlade so sprejeli več ukrepov, s katerimi se je skušal približati zahtevam demonstrantov, na seznamu je tako več stanovanj za socialno šibke, več denarja in programov usposabljanja za brezposelne in mikro krediti, predvsem za mlade. Sorodnikom žrtev protestov pa naj bi pripadle enake ugodnosti kot sorodnikom padlih vojakov, je obljubila vlada. Premier je v televizijskem nagovoru po seji vlade tudi ponudil neposredne pogovore s predstavniki protestnikov. Ti kot vse kaže ne zaupajo nikomur več, tudi svojim verskim voditeljem ne, in kličejo po močnem vodji v državi.
