Kot so za STA pojasnili v Energetiki Ljubljana, ki skrbi za največji sistem daljinskega ogrevanja v državi, imajo dva sistema za oskrbo z energijo: sistem daljinskega ogrevanja in sistem oskrbe z zemeljskim plinom, ki delujeta vse dni v letu. Ogrevanje se je že začelo, po pričakovanjih bo v dveh tednih priklopljena vsa mreža daljinskega ogrevanja.
Sistem daljinskega ogrevanja se razprostira predvsem v osrednjem delu prestolnice. Z vročo vodo za potrebe ogrevanja in pripravo sanitarne tople vode oskrbuje okoli 64.700 uporabnikov, od tega 59.000 gospodinjskih in 5700 poslovnih. Sistem oskrbe s plinom pa se razprostira tudi na obrobju mesta in v nekaterih sosednjih občinah. S plinom se za ogrevanje, pripravo sanitarne tople vode ali za kuho trenutno oskrbuje okoli 64.000 uporabnikov, od tega 61.000 gospodinjskih in 3000 poslovnih.
V Mariboru za daljinsko ogrevanje 12.950 stanovanj ter 330 ostalih industrijskih, poslovnih in javnih objektov skrbi tamkajšnje javno podjetje Energetika. Kot je za STA povedal vodja distribucije Mitja Dolinšek, glede na vremensko napoved izpolnitev pogojev za vključitev ogrevanja vsem večstanovanjskim objektom pričakujejo ta konec tedna.
Ko zunanja temperatura trikrat zapored ob 21. uri pade pod 12 stopinj
Medtem ko se v poslovnih objektih za vključitev ogrevanja odločajo glede na lastne potrebe, pa se v starejših večstanovanjskih objektih s centralnim sistemom ogrevanja v skupni sistem ogrevanja vključijo dan po tem, ko zunanja temperatura trikrat zapored ob 21. uri pade pod 12 stopinj Celzija, če etažni lastniki vključitve ne naročijo že prej. Stanovalci v veliki večini novejših objektov z vgrajenimi sekundarnimi stanovanjskimi toplotnimi podpostajami se lahko o ogrevanju stanovanj odločajo individualno.
V mariborski Energetiki skušajo sicer čim višji delež toplotne energije proizvesti iz kogeneracij. Predlani so tako uspeli s podporo Agencije za energijo obnoviti soproizvodnjo toplotne in električne energije na dveh postajah, s čimer so lani delež iz tovrstnih virov povišali že na skoraj 60 odstotkov.
Sistemi daljinske toplote so sicer značilni predvsem za večstanovanjske stavbe, v hišah pa so najpogostejša centralna ogrevanja na drva ali kurilno olje, je pokazala zadnja raziskava energetske učinkovitosti Slovenije (Reus), nad katero bdi družba Informa Echo, iz leta 2017.
Največ slovenskih gospodinjstev ima v zimskem času oz. kurilni sezoni temperaturo v stanovanju podnevi nastavljeno na od 19 do 22 stopinj Celzija, kar je v skladu z nasveti strokovnjakov. Povprečna slovenska družina za ogrevanje porabi nekaj več kot 1500 evrov na sezono, je še pokazala raziskava Reus.
