Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski poskuša te dni doma zavrniti očitke, da je s sprejetjem mirovnega načrta nekdanjega nemškega zunanjega ministra in sedanjega predsednika Frank-Walterja Steinmeierja Ukrajina izgubila vzhodne dele svojega ozemlja, ki so v rokah proruskih separatistov. »Slišim vas in zaupajte mi – nikoli ne bom izdal Ukrajine,« je pred kamerami dejal 41-letni Zelenski. Ukrajince je pozval, naj ne dovolijo, da bi posamezniki z njimi manipulirali in jih provocirali.
Vsekakor je zdaj na preizkušnji njegova široka priljubljenost, ki jo je nedavno še povečal, ko je z zamenjavo ujetnikov 35 Ukrajincem, tudi znanemu režiserju Olegu Sencovu, omogočil vrnitev domov. Prav ta menjava ujetnikov z ruskimi naj bi bila prvi korak k miru na vzhodu Ukrajine.
Drugi korak je bil ukrajinski pristanek na nemški načrt, ki so ga v Kremlju postavili za pogoj, da pride do srečanja na vrhu med ukrajinskim predsednikom, ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in nemško kanclerko Angelo Merkel. Morda bo ponovno srečanje štirih, prvo po letu 2016, že letos oktobra. Tokrat naj bi res končali konflikt, ki je v petih letih terjal 13.000 življenj. Vsaj tak je namen, zlasti Zelenskega, ki je pred prihodom na oblast letos maja obljubljal, da bo zagotovil mir na vzhodu Ukrajine.
Se pripravlja novi Majdan?
A v sredo zvečer je v Kijevu več kot tisoč ljudi demonstriralo proti nemškemu načrtu, ki naj bi po nekaterih razlagah pomenil, da bodo v vzhodnih, industrijskih območjih Luganska in Donjecka volitve potekale v skladu s pogoji tamkajšnjih proruskih separatistov in Kremlja. Prejšnji ukrajinski predsednik Petro Porošenko celo trdi, da je nemški mirovni načrt »Putinov«, ker naj bi pristajal na rusko priključitev Krima in omogočil Moskvi dejanski nadzor nad Luganskom in Donjeckom.
Nemški načrt predvideva, da bi regiji dobili poseben avtonomni status pod pogojem, da bodo volitve tam potekale v skladu z ukrajinsko ustavo in da bo Kijev dobil nadzor nad vso vzhodno mejo. S tem predlogom so se pred nekaj dnevi v pismu Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi strinjali predstavniki Ukrajine, Rusije in separatistov, ki so se v zadnjih tednih pogajali v Minsku.
Še 18. septembra so nemški predlog v Kijevu zavrnili, a zdi se, da je nato Zelenski, ki velja za »zelenega« in neizkušenega politika, a ima absolutno večino v parlamentu, popustil pod pritiskom Berlina in Pariza, kjer bi radi končali ukrajinski konflikt.
V Ukrajini je pristajanje na nemški mirovni načrt zbudilo veliko nezadovoljstvo in bojazen pred novim nacionalnim ponižanjem, potem ko si je leta 2014 Rusija prilastila Krim. Za nedeljo so napovedane velike demonstracije v Kijevu. Nekateri tuji komentatorji celo dopuščajo možnost, da se pripravlja še tretja velika vstaja Ukrajincev v zadnjih 20 letih.
Zelenski je ob tem obljubil, da bodo vsi državljani lahko sodelovali pri pisanju zakonov o separatističnih regijah na vzhodu. Volitev v Lugansku in Donjecku pa ne bo, dokler se proruske sile ne bodo umaknile, kar naj bi omogočilo tudi vrnitev izgnanih volilcev. Toda Putin ob opiranju na nemški mirovni načrt trdi, da mora naprej priti do volitev v Lugansku in Donjecku, šele potem sledi vse drugo.
