Tudi zaslišanja kandidatov za evropske komisarje so lep dokaz diskriminacije. Evrokomisija je tako vse bolj podobna Evroviziji. Ni pomembno, kaj kandidati govorijo, pač pa, kako govorijo angleščino. Tudi naš kandidat je menda govoril v angleščini – njega sicer nismo slišali, pač pa prevajalca, ki ga je prevajal za nas v slovenščino! In tako nova evropska komisija nadaljuje star sistem diskriminacije vseh drugih jezikov in kultur razen angloameriške. Nadaljevanje kulturno-jezikovnega kolonializma tako ostaja še eno gnilo jajce v opevani košarici evropske demokracije.
Ljudje pa se vendarle vsak dan bolj zavedamo, da je naše kulturno-jezikovno okolje neločljiv del širšega naravnega okolja. Vse to pa je bogastvo človeštva, ki ga moramo braniti pred uničevanjem in ropanjem v imenu dobička in kapitala. Evropa in svet sta pred odločilnim razpotjem, da nadaljujemo po poti nadvlade, izkoriščanja in kolonializma ali pa po poti varovanja okolja, varovanja kultur in jezikov oziroma sodelovanja in enakopravnega sporazumevanja. To pa zahteva neprimerno več sodelovanja vseh državljanov, ne pa zgolj preračunljivih, privilegiranih in nenačelnih politikov.
Ena izmed redkih organizacij, ki se ukvarjajo z jezikovno enakopravnostjo, je Združenje za esperanto Slovenije. V okviru prostovoljnih možnosti si prizadeva za sodelovanje z ministrstvom za kulturo v delovni skupini za Nacionalni program jezikovne politike in z ministrstvom za šolstvo, z zavodom za šolstvo ter nacionalno Unescovo komisijo. Predlaga, da se mednarodni jezik esperanto obravnava tudi v Evropski uniji in da postane izbirni predmet v šolskem sistemu. V Evropi je namreč več kot 200 jezikov, v EU pa naj bi enakopravnost zagotavljala prevajalska služba s 1200 zaposlenimi in 457 jezikovnimi prevajalskimi kombinacijami!? Dejansko pa ima angleščina privilegiran kolonialni položaj, vsi drugi jeziki pa so diskriminirani. V šolskem sistemu ima angleščina prav tako privilegiran monopolni položaj, ki ima vse značilnosti kolonializma, diskriminacije drugih jezikov in ogroža materne jezike – v našem primeru tudi slovenščino.
Mednarodno leto staroselskih jezikov, ki ga je letos razglasila OZN, in evropski dan jezikov naj nam bosta na tem razpotju spodbuda za odločitev med sedanjim kolonializmom – danes angleščine in jutri kitajščine (?) – ali pa uporabo mednarodnega jezika za enakopravno mednarodno sporazumevanje. Na osnovi splošne deklaracije o človekovih pravicah smo se dolžni boriti za ohranitev bogastva raznolikosti naravnega in kulturno-jezikovnega okolja.
Janez Zadravec, Ljubljana
