Rade Šerbedžija: Zadnja stvar, ki jih skrbi, je usoda sveta

»Upam, da je ne bodo obnovili,« je Rade Šerbedžija rekel pred rjavečo in izropano Titovo ladjo Galeb v pristanišču na Reki. »Naj ostane taka, kot priča temu, kako je vse propadlo.« Govoril je z veseljem in radoživo. Ko je šel čez tržnico, ob kateri polovico leta živi v stari avstro-ogrski zgradbi, se je moral ustaviti pri vsaki stojnici, kjer so ga pozdravljali, mu stiskali roki in ga vabili na kavo. Popularnost mu včasih težko pade, vendar se je povsod ustavil, poklepetal in se opravičil, da mora naprej. S popularnostjo ima veliko izkušenj. Drugo polovico 20. stoletja in petino enaindvajsetega je preživel na odru.