Medtem ko je večino pozornosti medijev s svojim zavzemanjem za nujne ukrepe proti segrevanju ozračja pritegnila švedska aktivistka in začetnica gibanja Fridays for Future Greta Thunberg, se je petnajstletna pripadnica kanadskih staroselskih ljudstev Anishinaabe zavzela za dostopnost vode kot človekove pravice. Peltierjeva, ki se je začela ukvarjati z varstvom okolja že s prihodom v osnovno šolo, živi na otoku Manitoulin, ki je tako rekoč obdan z velikimi jezeri, Huronskim ter Michiganskim in jezerom Superior. Kot pripadnici ljudstev Anishinaabe ji je bila skrb za vodo tako rekoč položena v zibelko, v kulturi avtohtonih ljudstev že otroke poučijo o svetosti vode, o tem, da ima življenje in svojega duha. Odločilni trenutek, ki je Peltierjevo spodbudil, da se je aktivneje začela vključevati v gibanja za zaščito okolja, pa je bil izlet s starši v rezervat Serpent River, ko je bila stara 8 let in se je čudila velikim plakatom, na katerih je pisalo, naj ljudje ne pijejo in se ne dotikajo vode ter da jo je treba pred uporabo prekuhati. Ko je vprašala mamo, kaj ti plakati pomenijo, ji je ta povedala, da mnogo skupnosti prvotnih ljudstev nima dostopa do pitne vode. Na območju kanadske države je takšnih kar 56 skupnosti, nekateri morajo vodo prekuhavati že več kot 20 let. Kanadska liberalna stranka predsednika vlade Justina Trudeauja je sicer obljubila, da bo do leta 2021 dostop do pitne vode zagotovila vsem državljanom, a po nekaj neuspešnih poizkusih in zamujenih rokih tej zavezi politikov med prvotnimi ljudstvi le še malokdo verjame.