veseli nas, da sledite dogajanju, ki je povezano z RTV Slovenija. Toda ali se vam zdi prav, da nepreverjene informacije širite (Dnevnik, 27. septembra, Mnenja) med ljudmi? Za približno 600.000 gospodinjstev se tudi po pošiljanju sporočila morebitnim zavezancem za plačevanje RTV-prispevka ne bo spremenilo nič. Okoli 20.000 gospodinjstev pa smo pozvali, da podajo izjavo, da nimajo naprave, ki omogoča sprejem TV-signala preko interneta. Torej je možno, da bi »prizadeli« recimo največ 60.000 državljanov. Nobenega »davka na internet«, le izvajanje določil, ki so v zakonu jasno zapisana in se jih nismo izmislili na RTV Slovenija.
Vsa, torej tudi okoli 600.000 gospodinjstev, lahko sedaj gleda celoten program RTV Slovenija na velikih zaslonih, računalnikih, tablicah in mobilnih napravah, tako da se morda lahko odpovedo naročnini na pakete ponudnikov in se tako izognejo plačevanju več kot 40 evrov za poplavo kabelskih programov, ki jih ponudniki vključujejo v osnovno shemo. Dejansko bodo lahko slovenska gospodinjstva, če bodo odjavila te kabelske pakete in se odločila le za internetne pakete, ki omogočajo sprejem naših TV-programov, privarčevala vsaj 20 evrov. Ali ni to dobra novica?
Lahko, da se vam tudi zdi, da so radijski in TV-programi »programsko slabo konkurenčni in malo poslušani oz. gledani«, vendar zelo natančna merjenja vaše navedbe ovržejo. Val 202 in Radio Maribor pridobivata poslušanost, TV SLO 1 je v letu 2019 glede na leto 2018 povečala število gledalcev (z 2,8 na 2,9 odstotka), TV SLO 2 je sicer v neolimpijskem letu zdrsnila z 1,5 v letu 2018 na 1,4 odstotka v letu 2019 (s tem, da je bila gledanost leta 2017, ki je prav tako neolimpijsko leto, tudi 1,4-odstotna). Še bolj zgovorne so primerjave, kaj se je dogajalo glede na leto 2015. Ostalim slovenskim televizijam je gledanost občutno padla (s 7,5 odstotka leta 2015 na 6 odstotkov leta 2019, TV SLO 1 je gledanost narasla za 0,2 odstotne točke na 2,9 odstotka in TV SLO 2 z 1,3 na 1,4 odstotka). (Vir: Nielsen AGB, med 7. in 23. uro, vsi gledalci). Res pa je, da na TV Slovenija ne boste gledali resničnostnih šovov, niti limonadnih TV-nadaljevank. Najdete pa veliko drugega. Lepo je, da se sprašujete tudi o treh TV-hišah, vendar imamo v resnici v Mariboru in Kopru le regionalna centra, ki imata z zakonom določeno nalogo pokrivati regionalno problematiko in seveda zagotavljati radijski in TV-program za obe manjšini.
Mislim, da pri konkretni tematiki z vami ne bomo našli skupnega jezika. Kaj je pomen javne radiotelevizije? In zakaj tako kot v večini držav v Evropi denar zbiramo na poseben način, torej, da je ne plačujemo prostovoljno (glede na gledanost) ali pa iz proračunov? Vse evropske države in velika večina na svetu (ja, celo v ZDA imajo javno televizijo) imajo javne medijske servise. Tudi za javni servis (BBC) v Združenem kraljestvu je treba plačati letni prispevek tudi v primeru, ko naročnik nima televizije, ima pa računalnik, tablični računalnik ali pametni telefon. V Nemčiji so leta 2013 uvedli enotno višino prispevka za uporabo radia, televizije in interneta. Zavezanec mora torej tudi v primeru, da ima samo radio ali samo internet, plačati enak prispevek za delovanje javnega medijskega servisa.
Čeprav še toliko poudarjamo, da delamo oddaje, ki jih komercialne televizije praviloma ne, zagotavljamo kakovostne preverjene informacije, naša prednost je tudi poglobljeno obravnavanje številnih tematik in razkrivanje informacij, pomembnih za javnost. Ja. Za to dobivamo neke vrste davek. In morda je res kdo, ki ne posluša nobenega od naših radijskih programov, ne gleda nobenega našega televizijskega programa, ni uporabnik spleta, pa mora plačevati RTV-prispevek. In misli, da to ni pravično.
Naj vas vprašam, ali se vam zdi pravično, da jaz, ki se že 30 let nisem peljal z vlakom (razen enkrat iz Kopra do Ljubljane iz nostalgije), zagotovim državi skozi dohodnino in DDV denar, ki ga je leta 2016 (47 milijonov evrov) namenila za SŽ Potniški promet, kasneje pa brez velikih diskusij v medijih povišala na 67 milijonov evrov. Razmislite, prosim, preden delate napačne zaključke in kritizirate. Verjetno so tudi oni potrebovali več denarja za stroške dela, elektriko, nakupe novih vlakov. In njim se število prepeljanih potnikov zmanjšuje…
Igor Kadunc generalni direktor RTV Slovenija
