V poslanski skupini Levice so že na začetku seje, ki je nadaljevanje septembrskega zasedanja odbora na isto temo, zahtevali umik predloga novele. Po prepričanju Mateja T. Vatovca za njeno obravnavo namreč ni primerne podlage, saj da bi moralo ministrstvo za delo odboru posredovati analizo zlorab omenjenega socialnega transferja, česar pa ministrstvo ni naredilo. Tako po besedah Vatovca odbor nima vseh gradiv za odločanje. Člani odbora sklepa o umiku točke niso podprli, Levica pa je nato predlagala še sklep, s katerim bi odbor sejo prekinil, vlado pa pozval, naj mu omenjeno analizo posreduje v 30 dneh. Tudi tega predloga odbor ni podprl.
Po eni uri proceduralnih zapletov je nato odbor le lahko začel razpravo, ki pa jo je pozneje še dvakrat prekinil. Do zdaj so obširno razpravljali predvsem poslanci Levice, tudi tako, da so se pri tem večkrat ponavljali in da sta dva poslanca prebrala isto besedilo. Zato je odbor izglasoval sklep, da lahko govornik o istem vprašanju razpravlja le enkrat.
Ministrica za delo Ksenija Klampfer je sicer v uvodu seje povedala, da ukinitev dodatka predlagajo, ker je bil leta 2012 uveden kot socialni korektiv oziroma kot dodatek k nizki socialni pomoči, ki je takrat znašala 230 evrov. V zadnjih letih je denarna socialna pomoč narasla na 402 evra, zato se lahko zdaj skupaj z dodatkom za delovno aktivnost zelo približa minimalni plači. "To pa povečuje past neaktivnosti. Prejemamo opozorila socialnih delavcev s terena, da dolgotrajno brezposelnih in brezposelnih več ne morejo motivirati za delo, ker si enostavno izračunajo, kaj se jim bolj splača," je opozorila.
Vojko Starović (SAB) je menil, da je predlog korak k preglednejši in enostavnejši zakonodaji, saj da so trenutni številni socialni transferji nepregledni, včasih tudi nelogični. Zavrnil je očitek, da ukrep pomeni rušenje socialne države. "Vlada letos samo za socialne transferje namenja 155 milijonov evrov več kot preteklo leto," dejal. Da so omenjena sredstva v zadnjih letih precej narasla, je opozoril tudi Gregor Perič (SMC): "Govoriti, da je ta vlada asocialna, zato ni korektno".
Po besedah Vatovca v Levici predlogu nasprotujejo, ker menijo, da je protisocialno naravnan. Prizadel bo veliko ljudi, predvsem tistih, ki so delno zaposleni, pa še vedno potrebujejo denarno socialno pomoč, matere samohranilke in družine z več otroki, v katerih je zaposlen eden od staršev, je opozoril. Njegova kolegica iz poslanske skupine Nataša Sukić je ocenila, da če je država zmogla dodatek izplačevati v času krize, ga bo zmogla izplačevati tudi zdaj.
Po besedah Marka Koprivca predlogu nasprotujejo tudi v SD. "Ukrep je protisocialen. Očitno je danes črn dan za socialno državo," je dejal. Opozoril, da ukrepu nasprotujejo tudi številne nevladne organizacije.
Kritično do predloga so nastopili tudi v SDS, a so hkrati tudi napovedali, da so se pripravljeni pogovarjati "o nadaljnji obravnavi" zakona, če bo podporo dobilo njihovo dopolnilo. Z njim predlagajo, da se morajo prejemniki denarne socialne pomoči, ki so sposobni za delo, vključiti v javna dela, sicer se jim denarna pomoč zmanjša na polovico. "Gre za ukrep, ki se je v preteklosti že izkazal za dober," je pojasnila Karmen Furman (SDS).
Ker je ministrica med sejo povedala, da na ministrstvu dopolnilo podpirajo, se je oglasil poslanec Vatovec. SDS je očital, da je z vlado očitno že dogovorjena, "da se stvar izpelje", kar pa je Furmanova zanikala. Kot je dejal, v SDS ne gredo po poti Levice, ki da se dogovarja z vlado, da potem dobi "neke bonbončke".
Na seji je bilo do zdaj slišati tudi nekaj kritičnih besed med samimi koalicijskimi poslanci. Poslanec Koprivc je namreč dejal, da so v SD ukinitvi dodatka nasprotovala še od vsega začetka. Janja Sluga (SMC) mu je oporekala, rekoč, da predlogu na prvem koalicijskem usklajevanju še niso nasprotovali. Ministrica Klampferjeva je dodala, da so začeli v SD predlogu nasprotovati šele na zadnjem koalicijskem usklajevanju, tik preden je šel na vlado.
