Fata Orlović je v srbskem etničnem čiščenju in poboju muslimanov v Srebrenici izgubila več kot dvajset sorodnikov ter bila pregnana z doma. Ko se je po več letih begunstva skupaj s sedmimi otroki vrnila v Konjević Polje v porečju Drine, pa ni ugledala svoje domačije. To so požgali, na njenem mestu pa je stala nezakonito postavljena pravoslavna cerkev.
Zgradili so jo po podpisu daytonskega sporazuma in je predstavljala očitno povojno nadaljevanje prisvajanja bošnjaškega ozemlja v Republiki Srbski (RS). Predpostavljali so pač, da vrnitve pregnanih dejansko ne bo, četudi je to zahtevala mednarodna skupnost, sprte strani pa obljubile.
Sporne nezakonite gradnje verskih objektov in postavljanje spomenikov na zasebni in državni zemlji v BiH so po vojni sprožali nove napetosti med etničnimi skupnostmi. V primeru Fate Orlović so posestvo z več stanovanjskimi in kmetijskimi objekti ter njivami in travniki, ki je bilo v lasti v vojni ubitih moža in svaka, oblasti RS takoj po vojni prepisale v korist cerkvene občine Drinjača, ta pa je cerkev zgradila leta 1998. V skladu z mirovnim sporazumom, ki zagotavlja svobodno vrnitev beguncev in vrnitev njihove lastnine, so Orlovićevi dobili kmetijo nazaj, a brez dela, na katerem je stala cerkev.
Fata Orlović in štirinajst njenih sorodnikov se je pritožilo in ministrstvo za urbanistično načrtovanje RS je leta 2004 odločilo, da se cerkev z njihove zemlje umakne. Vendar se to ni zgodilo. Tri leta pozneje je vlada RS pod pritiskom bosanske javnosti in visokega predstavnika za BiH obljubila, da bo zagotovila sredstva za premestitev verskega objekta, a tudi to so ostale prazne obljube. Poslopje so sicer izpraznili, denarja za kaj več pa niso našli. Bitka zdaj 77-letne Fate za pravno državo se je tako nadaljevala in prišla do najvišje instance, strasbourškega evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP).
Tri mesece za umik objekta
V torek je sodišče soglasno ugotovilo kršitev protokola o zaščiti lastnine k evropski konvenciji o človekovih pravicah ter presodilo, da bosanske oblasti niso izpolnile dokončnih zavez o celoviti vrnitvi zemljišč prizadetim lastnikom, pri čemer niso z »ničimer opravičile svojega neukrepanja« in so »resno kršile lastninske pravice« pritožnikov. Pri tem je bosanskim oblastem naložilo, da cerkev umaknejo v treh mesecih, prizadetim pa odmerilo odškodnino. BiH mora Fati Orlović izplačati 5000 evrov denarne odškodnine, preostalim tožnikom pa po 2000 evrov.
Orlovićeva je dejala, da predstavlja razsodba zanjo veliko zadovoljstvo, ter ponovila večkrat izrečeno trditev v minulih 17 letih pravdanja, da bi enako ravnala v primeru, če bi na njenem dvorišču ilegalno zrasla džamija. Dodala je, da je ravno načrtovala obisk hčere v ZDA, a bo naslednje tri mesece raje doma čakala, da cerkev premestijo. Njen odvetnik Rusmir Karkin nadaljnjih korakov po razsodbi še ni komentiral, saj jo želi prej natančno preučiti. Dejal pa je, da dokazuje, da je pravica, čeprav včasih počasna, dosegljiva.
Bošnjaški sodnik v sedemčlanskem senatu ESČP Faris Vehabović pa se je v svoji izjavi novinarjem sarajevskih medijev dotaknil trimesečnega roka za izvršitev sodbe. Strinjal se je, da je kratek, in bosanskim oblastem priporočil, da se premeščanja cerkve lotijo takoj. Hkrati pa je ocenil, da se odgovornosti za nespoštovanje razsodbe v tem primeru ne bo mogoče izmikati tako, kot to oblasti počnejo v znanem primeru »Sejdić - Finci«, ko še desetletje po razsodbi ESČP ni odpravljena volilna diskriminacija predstavnikov manjšin v BiH.
