Josip Pelikan je v Celje prišel pred natanko stotimi leti. V mestu je ustvarjal skoraj šest desetletij. Njegov stekleni atelje, ki je edinstven v Sloveniji in eden redkih v Evropi, je po temeljiti obnovi kot Fotoatelje in galerija Pelikan že več kot dve desetletji sestavni del Muzeja novejše zgodovine Celje. Ta ima z izjemno Pelikanovo zapuščino nove načrte, in sicer ureditev celovitega muzejsko-kulturnega kompleksa, utemeljenega na Pelikanovi fotografski dediščini in povezavi s sodobno fotografsko produkcijo in dejavnostjo, ki bi obiskovalcu omogočal sprehod skozi zgodovino fotografije od konca 19. stoletja do danes v povsem avtentičnem okolju.
Mojstru Pelikanu postavili tudi kip
Razstava, ki je trenutno na ogled v kletnih prostorih Pelikanove hiše na Razlagovi 5, in tako bo vse do 8. februarja prihodnje leto, pa ne prinaša zgolj orisa njene preteklosti, temveč predstavlja tudi simbolni začetek njene preobrazbe v Fotohišo Pelikan pred veliko prenovo hiše, ki jo je kupila Mestna občina Celje za potrebe muzeja. »Kletni prostori Fotohiše Pelikan dobivajo podobo galerije za sodobno fotografijo, z načrtovanimi sprehodi skozi stanovanje pa želimo predstaviti bivalno kulturo celjskega meščana 20. stoletja,« je povedal direktor celjskega Muzeja novejše zgodovine dr. Tone Kregar in na kratko orisal bogato dediščino, ki jo je mojster Pelikan zapustil Celju. »Bil je gospod, ki je zbujal strahospoštovanje. Sicer pa so vsi slovenski kraji premogli kakšnega svojega pelikana, ki so bili dragoceni kronisti časa, v katerem so živeli. A naš mojster Pelikan gotovo izstopa, saj je polnih 60 let živel in delal v Celju. Prav njegovi iznajdljivosti, dolgoživosti, vztrajnosti in marljivosti gre zasluga za resnično bogato in raznoliko zapuščino, ki bi ji težko našli enako. Zapustil je namreč kar dva ateljeja z vrsto fotografske in tehnične opreme ter bogat arhiv fotografij,« je dejal Kregar.
Skrb za dediščino
Družinsko obrt je po očetovi smrti nadaljevala hči Božena do leta 1990, ko se je začel postopen prenos celotne zapuščine pod okrilje in varstvo Muzeja novejše zgodovine Celje, ki je na pobudo takratne direktorice Andreje Rihtar pravočasno prepoznal kulturni in tehnični dediščinski zaklad in ga sklenil zavarovati in trajno ohraniti. Leta 1994 je Mestna občina Celje odkupila zapuščeni in propadajoči stekleni atelje in ga pod budnim očesom strokovnjakov muzeja ter celjske območne enote zavoda za varstvo kulturne dediščine prenovila ter kot kulturnozgodovinski spomenik državnega pomena predala v upravljanje muzeju. Danes je fotografski stekleni atelje edini tovrsten v Sloveniji in eden redkih v Evropi, od odprtja leta 1997 pa hkrati velja za dragulj muzejske ponudbe v Sloveniji. Da je Josip Pelikan mestu zapustil pravi zaklad, se zaveda tudi celjski župan Bojan Šrot, ki ocenjuje, da v Celju nasploh dobro skrbijo za kulturno dediščino. Nenazadnje bodo konec oktobra v Parizu prejeli nagrado za projekt turističnega informativnega centra, ki je ob prenovi starega mestnega jedra zrasel na ostankih razkošne vile iz rimskega obdobja.
