V Strasbourgu, glavnem mestu danes francoske Alzacije, strežejo imenitno jed, zelo značilno za tiste kraje. Konec 19. stoletja naj bi nastala kot nekakšna pekovska poskusna zajklja. Ko so peki dobro zakurili, so žerjavico razmaknili in na sredo peči zalučali včasih nekoliko nadevano poskusno krpo krušnega testa. To je imelo dva namena: da je peči pobralo nekaj najhujše vročine in da je pek videl, koliko še mora počakati, preden v peč nadeva hlebce. Ker so po peči takrat še divje švigali plameni, so takšni testeni pogači, pečeni v največ dveh minutah, vžgali ime – tarte flambée (izgovarjava tart flambé), kar dobesedno pomeni flambirana pogača oziroma plamenjača. Jed so sprva ustvarili peki v nemških deželah Porenje - Pfalška in Baden-Württemberg, kjer jo še danes imenujejo flammkuchen, kar pomeni enako kot njeno francosko ime. Ko je takrat nemška Alzacija prešla pod Francijo, je jed s francoskim imenom in nekvašenim testom nadaljevala svojo pot ter postala del francoske kuhinje. Na jedilnike restavracij se ni nikjer prebila vse do 60. let 20. stoletja, ko ji je to uspelo skupaj s sorodnico pico.