Ustavno sodišče je o ustavnosti zakona presojalo na zahtevo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani. Ugotovilo je, da je zagotavljanje medgeneracijske pravičnosti, enakosti in finančne vzdržnosti, kar se zasleduje z izpodbijano ureditvijo, v javno korist in prevlada nad interesi samostojnih podjetnikov. Zato je odločilo, da je izpodbijana zakonska ureditev v skladu z načelom zaupanja v pravo.
Prav tako ureditev po oceni ustavnih sodnikov ni v neskladju s pravico do svobodne gospodarske pobude. Ugotovili so sicer, da je vzrokov, ki lahko vplivajo na odločitev samostojnega podjetnika za nadaljevanje ali prenehanje dejavnosti, veliko. Vendar pa namen zakonodajalca ni bil spodbujati samostojne podjetnike k prenehanju opravljanja dejavnosti, niti zakonodajalec takšne odločitve samostojnih podjetnikov ni mogel očitno predvideti.
Po stališču ustavnega sodišča ustavna pravica do pokojnine posamezniku ne zagotavlja prejemanja starostne pokojnine v primerih, ko ne preneha s svojo delovno aktivnostjo. Ustava mu ob pogoju plačanih prispevkov zagotavlja pravico do pokojnine, če izpolnjuje tudi vse druge razumno določene pogoje.
Pogojevanje pridobitve polne pokojnine s prenehanjem dejavnosti je, upoštevajoč zasledovane koristi (medgeneracijska pravičnost, enakost, finančna vzdržnost), razumno. Zato ustavno sodišče tudi neskladja izpodbijane ureditve z ustavno pravico do socialne varnosti ni ugotovilo.
Ustavno sodišče: Izpodbijana ureditev ni v neskladju z ustavnim načelom enakosti
Ustavno sodišče je prav tako odločilo, da izpodbijana ureditev ni v neskladju z ustavnim načelom enakosti. Položaj samostojnih podjetnikov je primerjalo s položajem kmetov, uživalcev pokojnin, ki prejemajo dohodke z naslova civilnih pogodb, in s položajem upokojencev, ki na podlagi posebne ureditve opravljajo začasna in občasna dela. Ugotovilo je, da razlikovanje navedenih skupin temelji na razumnih razlogih.
Ustavno sodišče je odločbo sprejelo s petimi glasovi proti štirim. Proti so glasovali Klemen Jaklič, Etelka Korpič - Horvat, Marijan Pavčnik in Marko Šorli. Korpič - Horvatova in Šorli sta podala odklonilni ločeni mnenji.
