Spremembam v starševstvu je botroval razvoj tehnologije, pa tudi spremembe v gospodarstvu in celo podnebju. Milenijcev se v splošnem drži nekoliko negativen sloves – pred nekaj leti se je recimo na naslovnici revije Time znašlo dekle z iphonom v roki, v objektiv ujeto med snemanjem selfija. Naslov prispevka pa: »Jaz, jaz, jaz generacija: Milenijci so leni narcisi, ki še vedno živijo s starši«.
Edinstvena imena otrok, iskanje nasvetov na spletu, spreminjanje stereotipnih vlog mam in očetov in iskanje doživetij na vsakem koraku so le nekatere od značilnosti ravnanja milenijskih staršev. V letos objavljeni raziskavi, opravljeni pod okriljem podjetja Euromonitor International, so ugotavljali, kako tovrstne spremembe vplivajo na družinsko življenje.
Čas za otroke in čas zase
Ženske so ob prvi zanositvi vse starejše. Vse več se jih najprej posveti izobrazbi in karieri ter pridobivanju življenjskih izkušenj, šele pozneje pa družinskemu življenju. Milenijci si v splošnem želijo otrok, nekaj več kot 70 odstotkov jih je v raziskavi izpostavilo, da so otroci pomembni za srečno življenje.
Žena že dolgo ni več samo doma in ne čaka na moža. Za intenzivno vpetost v odraščanje otrok se odloča vse več moških, z namenom poskrbeti za otroka in gospodinjstvo si mnogi vzamejo tudi daljši odmor od dela. Gospodinjska opravila, kot so pranje perila, nakupovanje zalog hrane ter kopanje in oblačenje otrok, ki so bila tradicionalno v domeni žensk, tako danes opravljajo tudi očetje.
Ena od razlik med milenijci in njihovimi starši je tudi, da si prvi, kljub temu da želijo imeti otroke in zanje ustrezno skrbeti, vzamejo čas tudi zase. Ta je namreč za mnoge visoko na prioritetnem seznamu, mnogi milenijski starši pa menijo, da časa zase ne gre žrtvovati zavoljo otrok.
Tudi skupno preživljanje časa sodi med pomembne družinske prioritete milenijcev. Otrokom namenijo več časa kot predhodne generacije. Če so starši iz baby boom generacije svoje življenje prilagajali službi, milenijci iščejo delo, ki se prilagaja njim. Delovna mesta, ki ponujajo fleksibilne vzorce, so tako zanje privlačnejša, saj jim dajo več časa, ki ga lahko preživijo z otroki.
Da bi svoj čas čim bolje izkoristili, si želijo poenostaviti življenje in ustvariti življenjski stil, ki jim bo pisan na kožo. Poleg tega da iščejo načine, kako bi poenostavili vsakdanja opravila, so, da se to zgodi, pripravljeni tudi plačati.
Izposoja, ne kupovanje
Generacija milenijcev je, zlasti zaradi dokaj nizkih (začetnih) prihodkov od dela in poviševanja življenjskih stroškov, našla alternativo za številne materialne nakupe, predvsem ko gre za nakup avtomobila ali nepremičnine. S pridom recimo izkoriščajo prednosti skupne uporabe avtomobila (ang. car sharing) – to prinese nižje stroške, pa še za okolje je manj obremenjujoče. Skrb za planet pa je prav tako nekaj, kar pri svojem vsakodnevnem ravnanju upoštevajo številni milenijci.
Ideje o uporabi otroških oblek, igrač, vozičkov in avtomobilskih sedežev iz druge roke seveda ne moremo pripisati milenijcem. Marsikateri otrok, katerega starši recimo pripadajo generaciji babyboomerjev, je v osemdesetih in devetdesetih naokrog skakljal v prevelikih živobarvnih hlačah, ki so jih pred tem že nosili njegovi bratranci in sestrične. Milenijcem gre tako pripisati predvsem povečan obseg izposoje in širjenje te na vsa možna področja.
Milenijski starši ne čutijo pritiska, da bi ob vzgoji otrok morali slediti kateri od prej uveljavljenih oblik, ustrezna beseda za opis sodobnega starševstva, pa bi bila zagotovo raznolikost. Iz ugotovitev raziskovalcev je mogoče razbrati, da jih ni strah vprašati za nasvet, usmeritve glede vprašanj, ki se jim porajajo, pa iščejo pri najrazličnejših virih. Ker je ta generacija tesno povezana s tehnologijo, je bilo za reševanje raznovrstnih problemov ustanovljenih kar nekaj spletnih skupin. Njihova vsebina je sicer, vsaj v Sloveniji, kar pogosto tarča posmeha. Na twitterju se recimo radi nasmejijo objavam v facebook skupini Mamice opremljajo.
Še ena značilnost generacije milenijcev je izrazita želja po doživetjih, o katerih se zadnja leta govori skorajda na vseh področjih, od nakupovanja do turizma. Skoraj polovica milenijcev, vključenih v raziskavo, denar raje nameni za izkušnje kot za stvari. Pripravljeni so plačati za uživanje, živeti pa želijo polno življenje, so še zapisali raziskovalci.
