Z današnjim dnem se odpovedujem sleherni politični dejavnosti in se ne bom potegoval za nobeno politično funkcijo več, je danes dopoldne s kratko izjavo za javnost dolgoletni predsednik avstrijskih svobodnjakov (FPÖ) Heinz-Christian Strache napovedal svojo politično upokojitev. Strache je tako potegnil politično črto pod vrsto svojih afer. Zaradi prve med njimi, afere Ibiza, je kot predsednik stranke in avstrijski podkancler spomladi moral odstopiti, nato pa je razpadla še vladna koalicija med FPÖ in ljudsko stranko (ÖVP) Sebastiana Kurza.
Predčasne volitve, ki jih je s tem izzval Strache, so se v nedeljo za avstrijske nacionalpopuliste končale s polomom, saj so s 16 odstotki glasov v primerjavi z volitvami pred dvema letoma izgubili celih deset odstotnih točk. Spet predvsem zaradi Stracheja oziroma njegovega življenja na račun stranke, saj je v ključnih dneh kampanje prišlo na dan, da je od dunajske deželne organizacije stranke dolga leta dobival za več kot 10.000 evrov »priboljška« na mesec, povrhu pa še 2500 evrov za stanovanje.
Strah pred razkolom
Če se je vodstvo FPÖ z novim predsednikom stranke Norbertom Hoferjem pred volitvami iz deloma razumljivih razlogov komentarjem na ta razkritja še izogibalo, je bilo od nedelje zvečer jasno, da se bo naposled treba odločiti, kaj z nekdanjim predsednikom. A če držijo govorice, ki so v ponedeljek krožile v dunajskem političnem zakulisju, prave volje za izključitev Stracheja iz stranke ni bilo. Tveganje, da bi utegnil Strache ustanoviti svojo listo in na dunajskih deželnih volitvah prihodnje leto konkurirati FPÖ ter povzročiti razkol stranke, v kateri ima še vedno veliko lojalnih privržencev, se je mnogim zdelo preveliko.
Ne ravno pričakovan prostovoljni popolni politični umik (brez izstopa iz stranke, a z zamrznjenim članstvom) je zato prav tisto, kar je Hoferjevo vodstvo potrebovalo, in četudi morda držijo Strachejeva zagotovila, da se o tem z nikomer iz FPÖ ni pogovarjal, je v ozadju verjetno vsaj ponudba kupčije: jaz se umaknem, vi pa ne boste brskali naprej po denarju, ki sem ga dobil od stranke, sploh pa ne zahtevali odškodnine. Morebitne kazenske odgovornosti za poneverbo (preiskava tožilstva poteka) Stracheja to ne bo odvezalo, a bi mu prihranilo denarne skrbi, stranki pa javno pranje umazanega perila.
Možna tudi manjšinska vlada
Za zmagovalca nedeljskih volitev in verjetnega mandatarja za sestavo nove vlade svobodnjaško znotrajstrankarsko razčiščevanje, ki ga še ne bo tako kmalu konec, pomeni, da bodo njegovi pogovori s Hoferjem o morebitnem ponovnem sodelovanju v vladi predvsem vljudnostni. Ne glede na to, koliko volilcev tako ÖVP kot FPÖ si želi nove koalicije med strankama (v obeh primerih več kot polovica), koliko sta si programa strank podobna (v treh četrtinah) in da je vodstvo ljudske stranke danes potrdilo, da bo posvetovalni krog pogovorov o sodelovanju opravilo z vsemi strankami, so svobodnjaki zdaj preprosto »funkcionalno« nesposobni za delo v vladi. Premočnemu zmagovalcu ostajata dve »pravi« in ena zasilna opcija: socialni demokrati (SPÖ) in Zeleni ter – manjšinska vlada. Kdaj naj bi se začeli prvi posvetovalni pogovori, še ni znano, gotovo je le, da predsednik republike Alexander Van der Bellen pred četrtkom, ko bodo objavljeni uradni izidi volitev, Kurzu mandata za sestavo vlade ne bo zaupal.
