Evropske vrednote ter odgovornost in solidarno reševanje morebitnih težav so "ABC Evropske unije", je poudaril luksemburški zunanji minister.
Ministra sta se tudi strinjala, da so odnosi med državama zelo dobri ter da še obstajajo možnosti za poglobitev gospodarskega sodelovanja v prihodnosti. Državi prav tako na vseh ravneh družijo skupni interesi in pogledi. Obe med drugim podpirata solidarnost na evropski ravni in vladavino prava. Napovedala sta tudi novo srečanje zunanjih ministrov in predsednikov vlad držav Beneluksa (Belgija, Nizozemske, Luksemburg) in Slovenije bodisi ob koncu letošnjega leta oziroma v prihodnjem letu.
Države Beneluksa so podprle implementacijo razsodbe arbitražnega razsodišča
Ob tem je vodja slovenske diplomacije spomnil, da so države Beneluksa leta 2017 ob izreku razsodbe arbitražnega sodišča o meji med Slovenijo in Hrvaško izrekle podporo spoštovanju in implementaciji razsodbe arbitražnega sodišča.
Minister Cerar je luksemburškemu kolegu tudi prenesel zaskrbljenost Slovenije zaradi dejstva, da se v zadnjem obdobju zelo povečuje število nezakonitih migrantov, ki prihajajo v Slovenijo iz Hrvaške ter v Hrvaško prek držav Zahodnega Balkana. Ob tem je izrazil pričakovanje, da bodo v prihodnosti sprejeti ukrepi, da se ta trend ne bo nadaljeval.
Prav tako je sogovornika seznanil s skrbjo Slovenije zaradi nadzora na notranjih mejah schengenskega območja ter da se govori o možnostih, da bi lahko določene države vstopile v schengen, ne da bi izpolnjevale določene in zahtevane kriterije. Pri tem Hrvaške izrecno ni omenil. Izrazil je upanje, da bo na ravni EU v zvezi s tem prevladal korekten pristop.
Cerar: Evropska komisija v odhajanju ne sme odločati o vstopu Hrvaške v schengen
Menil je tudi, da sedanja Evropska komisija v odhajanju ne bi smela odločati o vstopu Hrvaške v schgengen. Če se bo to zgodilo, bo to po besedah slovenskega zunanjega ministra dokaz, da je prišlo do političnega dogovora med sedanjim predsednikom Evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem in hrvaškim premierjem Andrejem Plenkovićem, kar bi bilo za Slovenijo povsem nesprejemljivo.
Pri širitvi schengenskega območja je po mnenju Cerarja predvsem pomembno, da ta ne predstavlja varnostne grožnje za EU in Slovenijo. Podobno je menil tudi luksemburški zunanji minister, ki je dejal, da je izpolnjevanje kriterijev ključno za vstop v schengen.
Spomnil je, da tri države, Bolgarija, Romunija in Hrvaška, čakajo na vstop v schengensko območje. Na vprašanje, ali Hrvaška izpolnjuje te kriterije, je dejal, da kot zunanji minister ne more podati osebne ocene, kdo je pripravljen in kdo ni. Dodal je, da je treba morebitne težave rešiti, najboljši način za njihove reševanje pa je spoštovanje mednarodnih sodišč.
Glede reševanja migracijskih težav je EU po oceni Asselborna trenutno slabše pripravljena na morebitno novo begunsko krizo kot v času begunske krize leta 2015, saj ji ni uspeli doseči reforme dublinske uredbe, prav tako se je znotraj povezave zmanjšala solidarnost. Zavzel se je tudi za enotno migracijsko politiko in nadaljevanje evropske pomoči Turčiji, ki gosti 3,5 milijona beguncev.
Ministra Asselborna bosta poleg vodje slovenske diplomacije danes sprejela še predsednik republike Borut Pahor in minister za obrambo Karl Erjavec.
