Tako je NEPN na nedavnem 52. sejmu MOS v Celju predstavil Erik Potočar z direktorata za energijo na ministrstvu za infrastrukturo. Napovedal je tudi podrobnejšo strategijo za področje ogrevanja in hlajenja, ki pa bo sprejeta po sprejetju NEPN. Na srečanju, ki sta ga organizirala podjetje Kronoterm in Montel Energetika, je direktorica Eko sklada Mojca Vendramin povedala, da je Eko sklad samo v letu 2018 za projekte energetske učinkovitosti namenil okoli 60 milijonov evrov, po novem pa ponujajo tudi nepovratna sredstva za podjetja in konkretno za ukrepe v poslovnih stavbah. Vendraminova, ki pričakuje samo še naraščanje zanimanja za podpore Eko sklada, je pojasnila tudi, da Eko sklad zagotavlja subvencije za občane iz prispevka za energetsko učinkovitost in iz podnebnega sklada. Ocenila je tudi, da bo v prihodnje še naraščalo tudi povpraševanje po spodbudah za toplotne črpalke, in sicer se utegne zgoditi, da bo z današnjih približno 5000 subvencioniranih toplotnih črpalk na leto Eko sklad prihodnje leto podprl investicije v že okoli 7000 toplotnih črpalk. Je pa pri tem izpostavila tudi pomen zasledovanja visokih standardov za kakovost teh črpalk, zato ima Eko sklad na svoji (novi) spletni strani objavljen tudi seznam naprav, ki so upravičene do njihovih spodbud.

Pametno načrtovanje, izvedba in raba

Prof. dr. Alojz Poredoš, predsednik Slovenskega združenje za energetiko, je strategijo na področju ogrevanja ocenil kot ustrezno, a opozoril, da nas to ne sme uspavati. Izpostavil je problematiko subvencioniranja kurilnih naprav na lesno biomaso, saj da je težko nadzorovati veliko razpršenost kurišč, ki lahko uporabljajo neustrezne surovine, to pa lahko vodi k povečanju škodljivih emisij. Profesor Poredoš je poudaril tudi, da bomo do zares »pametnega ogrevanja« prišli šele, ko bo to vključevalo tudi pametno načrtovanje, pametno izvedbo in pametno rabo. Na nujno interobilnost naprav je opozoril tudi prof. dr. Peter Novak s Fakultete za strojništvo Univerze v Novem mestu.

Namestnik direktorja družbe ECE mag. Marko Štrigl je namreč opozoril, da je tudi zaradi povečane rabe toplotnih črpalk prišlo do občutnega povečanja rabe električne energije, in da ne bi ogrozili oskrbe s slednjo, bodo potrebne investicije v omrežje, ki si bodo morale slediti pogosteje, kot je bilo to doslej, ko smo imeli večje investicije v omrežjih na 30 ali celo 40 let. »Druga zadeva je napovedovanje električne energije, pri čemer moramo dobavitelji električne energije predvideti porabo za vse naše stranke. Če denimo napovemo, da bo stranka porabila 100 enot energije, porabi pa 102 enoti, moramo za ti dve dodatni enoti plačati dvakrat večjo ceno energije,« je ponazoril in dodal, da se morajo zato dobavitelji energije zelo aktivno prilagajati novim razmeram. »V prihodnosti bomo skušali vplivati na odjemalce tako, da ne bi uporabljali toplotnih črpalk v času največje konične porabe, a zaenkrat je prihranek energije, ki ga lahko s tem odjemalec doseže, še premajhen, da bi se bil (odjemalec) pripravljen odpovedati ogrevanju v določenem trenutku.«

Toplotna črpalka kot virtualna elektrarna

Namestnik direktorja družbe Kronoterm dr. Dean Besednjak je pri tem omenil, da omenjeno podjetje tako, denimo, že sodeluje v projektu Aktivni odjemalec, v okviru katerega bodo v sistem vključili dvajset odjemalcev, ki bodo dovolili nadzorovanje delovanja svojih toplotnih črpalk. »Še vedno pa nam manjka zakonska podlaga, kako celovito vključiti tovrstne odjemalce v energetski sistem,« je opomnil in pojasnil, da tako lahko toplotna črpalka deluje tudi kot virtualna elektrarna. Besednjak je povedal tudi, da bi morala subvencijska shema Eko sklada ločevati in spodbujati vgradnjo toplotnih črpalk, ki so energijsko učinkovitejše in emitirajo manj hrupa kot povprečne. V nasprotnem lahko ozko in nekritično usmerjene subvencije v obnovljive vire po eni strani prispevajo k energijskim prihrankom, po drugi strani pa povečajo emisije trdih delcev in hrupa v okolje. Poudaril je še, da so v družbi Kronoterm problematiko manjšega ogljičnega odtisa, boljše energijske učinkovitosti in manjše emisije hrupa v okolico uspešno naslovili z razvojem nove generacije toplotnih črpalk Adapt.