Slovaška jazz violinistka in skladateljica Petra Onderufová, slovenski etnokitarist Aleksander Kuzmić in francoski klasični čelist Toby Kuhn se že peto leto družijo kot Wild Strings Trio. Skladajo in igrajo svojo glasbo, združujejo pa zvočne tradicije iz dežel, od koder prihajajo. Kritike je prepričala že njihova prva plošča Lost weekend (2016), tokratna druga Bendjistan pa je sprejeta še bolje. Nekatere skladbe so godalno temperamentne in poslušalcem ne pustijo zadihati, spet druge se zlivajo v dolge meditativne pasaže, kjer se zgodi veliko glasbenih domislic.
Vsi trije glasbeniki radi potujejo in tako so se tudi spoznali: Kuhn je Kuzmića srečal na festivalu v Mariboru, Kuzmić pa Onderufovo na festivalu v Nemčiji. Menda je bila to glasbena ljubezen na prvi pogled. Čelist ima nekaj bendov v Belgiji in Angliji, violinistka dela v Avstriji, a ko se dobijo, delajo od jutra do večera na polno.
Vsak prispeva svoje
Onderufová in Kuhn sta formalno izobražena glasbenika, Kuzmić samouk. »Ampak zelo dobro se dopolnjujemo. Toby prinese zanimive ideje za aranžmaje in klasični pristop, sam prispevam glasbeno podlago in ritem, violinistka pa te melodije dokonča,« pravi Kuzmić, ki poleg kitare igra še več drugih inštrumentov, ki jih je prinesel s svojih številnih popotovanj po svetu; piše tudi glasbo za teatre, kjer imajo radi raznolike inštrumente.
Vokal je njihov dodatni, četrti inštrument. »V prejšnjih dveh mojih zasedbah, Space Trippers in Dirty Sanchez, ki sta zdaj v mirovanju, sem pel. Trio je bolj inštrumentalen in smo glas postavili v nevtralno pozicijo. Pojem pa v improviziranem jeziku, kar je ljudem zelo všeč. Morda bo na naslednji plošči še več vokala.«
Vokalno najbolj izrazita je prav naslovna skladba Benjistan. Ime je dobila, ko je Kuzmić v neki koči vzel v roke bendžo, odigral zanimiv ritmični motiv, si ga zapomnil in pozneje z dodelano idejo prišel na vaje tria. »Večina naših komadov dobi imena po nekih zamislih, ki si jih prikrojimo, in tako ustvarjamo svoj lasten glasbeni svet. Iz vseh stilov skušamo potegniti neke kvalitete in pri tem iščemo lastno govorico.«
V glasbi odzvanja tudi neka brezčasnost, ki nas zlahka popelje v koralno vzdušje kakšnega gorskega samostana v 12. stoletju. »To je zato, ker smo inspirirani iz vseh vrst glasbe in obdobij. Ker vsi trije veliko potujemo, se neposredno srečujemo z različnimi kulturami. Navdihuje nas tradicionalna glasba, igramo z lokalnimi glasbeniki in se učimo od njih, nato pa kakšne ideje vkomponiramo v svojo glasbo.«
Glasba za v živo
Čez dva tedna odhajajo na daljšo turnejo po Kitajski, kjer jih čaka kar 14 koncertov po različnih mestih. Pridružil se jim bo tolkalec Damir Mazrek; novih komadov z bobnarjem je že zdaj dovolj za tretjo ploščo, a njihovo glasbo je najbolje poslušati v živo. »Najboljše koncerte imamo ravno v teatrih, galerijah, ko so poslušalci prisotni na neki drug način; takrat je komunikacija med nami najmočnejša. Če pa igramo v kakšnem baru, detajli v naši glasbi ne pridejo toliko do izraza, zato se tam odločamo za bolj temperamentne komade. Dobra plat akustičnega tria je, da lahko igramo praktično kjer koli. Nekoč smo igrali v Lendavi in je zmanjkalo elektrike. Ampak smo igrali kar naprej, organizatorji so vmes prižgali še sveče in vzdušje je bilo izjemno,« je še povedal Kuzmić.
