Skupina entuziastov se je zato združila v Civilno iniciativo Za upokojence gre, ki se je odločila, da z legitimnimi sredstvi (podpisovanje peticije) državi pove, da nismo zadovoljni s tem, kako oblast ravna z nami. V obdobju od osamosvojitve Slovenije pa do danes se je položaj upokojencev stalno slabšal. Tako smo s 85 odstotkov odmernega odstotka od 10-letne povprečne plače ob osamosvojitvi prišli do 57,25-odstotnega odmernega odstotka od 24-letne povprečne plače za moške in 63-odstotnega odmernega odstotka za ženske. Ko smo videli, da oblasti ne zanimamo, čeprav nas je skoraj tretjina celotnega prebivalstva, smo šli v podpisovanje peticije. Čeprav smo akcijo vodili v času letnih dopustov, smo do danes zbrali že okoli 10.000 podpisov.

Naše zahteve so, da se najpozneje do poletja prihodnjega leta opravi izredna uskladitev pokojnin in se tako odpravijo negativni učinki, ki so jih upokojencem prinesli varčevalni ukrepi. Ti so povzročili, da so pokojnine realno padle za 3 odstotke, medtem ko so plače realno zrasle za 6 odstotkov. V državi krožijo različni podatki o višini izredne uskladitve. Po naše je to 6 odstotkov, Sindikati upokojencev Slovenije pravijo, da je 7,2 odstotka, drugi spet, da je treba pokojnine izredno uskladiti za dobrih 8 odstotkov. Strokovne službe v Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje bodo že znale pravilno izračunati, kolikšen je dejanski manko med dejansko usklajevanimi pokojninami v času med letom 2010 in 2018 ter uskladitvami, ki bi morale biti izvedene po zakonu.

Letni dodatek, ki ga opredeljuje zakon, ni socialni korektiv, temveč je namenjen rekreaciji upokojencev. Zakon nedvoumno določa, da se letni dodatek izplačuje v dveh višinah in z majsko pokojnino. Izjemoma se lahko, v dogovoru s finančnim ministrom, izplača tudi kasneje, pri nas pa je postalo pravilo, da se izplačuje z julijsko pokojnino. S tem je upokojencem odvzeta možnost, da se za rekreacijo odločajo v predsezoni, ko so cene za njih dostopnejše, poleg tega pa lahko s tem razbremenijo turistične kapacitete v glavni sezoni. Mi zahtevamo, da se v tem delu spoštuje ZPIZ-2, ki je sistemski zakon in ga po našem mnenju ne more ignorirati izvedbeni zakon, kot je to zakon o izvrševanju proračuna.

Glede na to, da država znižuje prispevke iz dela, se ob enaki bruto plači povečujejo neto plače in s tem tudi razkorak med pokojninami in plačami, ki je že zdaj velik, saj povprečna pokojnina predstavlja okoli 57 odstotkov povprečne neto plače. Zato v Civilni iniciativi zahtevamo, da se s spremembo pokojninske zakonodaje spremeni tudi način usklajevanja pokojnin. Zdaj se pokojnine usklajujejo na podlagi rasti povprečne bruto plače, mi pa menimo, da bi bilo bolj pravično, če bi se uskladitev opravljala od povprečne neto plače.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in invalide je najavilo spremembo pokojninske zakonodaje, tako da se bo postopoma odmerni odstotek za vse upokojence dvignil na 63,5 odstotka. S tem ostanejo prikrajšani vsi moški, ki so bili upokojeni po 1. januarju 2013, saj se jim je pokojnina odmerila s 57,25 odstotka od 24-letne povprečne plače. Zahtevamo, da se z dnem uveljavitve zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju popravi odmerni odstotek tudi za te upokojence na 63,5 odstotka. S tem v zvezi smo tudi vložili naše pripombe na zakon, ki ga je ministrstvo za delo dalo v javno obravnavo 16. julija 2019.

Z vsebino peticije smo seznanili vse parlamentarne stranke. Od dveh smo prejeli zelo načelne in posplošene odgovore, in kljub našemu ponovnemu pozivu, da se konkretno opredelijo glede naših zahtev, tega niso storile. Poslanske skupine treh parlamentarnih strank so nas povabile na sestanek, kjer smo jim v razgovoru podrobneje predstavili stanje, v katerem smo upokojenci, in javnosti lahko sporočimo, da so bile te poslanske skupine zelo razumevajoče do upokojenske problematike in se z našimi zahtevami strinjajo. Kot so povedali, se njihova stališča morda razlikujejo od naših zahtev samo v niansah.

Kot smo v peticiji zapisali, upokojenci nismo drugorazredni državljani. Upamo in želimo si, da bomo tokrat slišani. Želimo si resne obravnave naših zahtev in izgovorov, da za nas, upokojence ni denarja, preprosto ne bomo sprejeli.

Kajtimir KuncCivilna iniciativa Za upokojence gre