Kot je po zasedanju komisije povedala ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, so danes obravnavali izjemno uspešne obratovalne, ekonomske in varnostne rezultate Neka v letošnjem letu. Predvsem pa je vesela, da so uspeli potrditi tretjo revizijo programov razgradnje in odlaganja radioaktivnih odpadkov. Program bosta sedaj obravnavala slovenska vlada in hrvaški sabor in Bratuškova je prepričana, da bodo na naslednjem zasedanju komisije dokument lahko dokončno potrdili.

So pa na današnjem zasedanju potrdili ugotovitev koordinacijskega odbora, da v tem trenutku ni soglasja za skupno rešitev glede odlaganja nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov. »Slovenija gre tako sedaj z Vrbino svojo pot. Smo pa še vedno odprti za pogovore s Hrvaško, seveda skladno z meddržavno pogodbo,« je povedala Bratuškova.

Hrvaška želi odlagališče tudi za institucionalne odpadke

Hrvaški minister za zaščito okolja in energijo Tomislav Ćorić je pojasnil, da je za hrvaško stran problematičnih več aspektov glede skupnega odlagališča na Vrbini. Z njegove perspektive je ključen problem ta, da Vrbina predpostavlja le odlaganje odpadkov, ki nastanejo v Neku. To pa pomeni, da Hrvaška nima rešitve za institucionalne odpadke in bi morala zgraditi še eno odlagališče.

Bratuškova je o razlogu za to povedala, da meddržavna pogodba v tem trenutku predvideva skupno reševanje le za odpadke, ki nastajajo v Neku. »Tudi dokumenti, ki so pripravljeni na občinski ravni zaenkrat predvidevajo samo odlaganje odpadkov, ki nastajajo na območju Slovenije,« je izpostavila ministrica.

Slovenija bo tako nadaljevala svojo pot z Vrbino, kjer je projekt zastavljen tako, da se lahko zgradi manjše ali večje odlagališče. »Leto 2025 je prelomnica, od katere ne nameravamo odstopati,« je dejala Bratuškova in dodala, da bo v tem času treba še veliko postoriti in da je časovna stiska zato že kar velika.

Ćorić je povedal, da bo na naslednjem zasedanju, ki bo predvidoma januarja ali februarja, znova priložnost za pogovor o tem. Vendar pa neodvisno od tega Hrvaška od tega trenutka dalje nadaljuje priprave na alternativno rešitev za skladišče v bližini meje z Bosno in Hercegovino.

Nasprotovanje aktivistov iz BiH

Ob tem se minister zaveda, da v Bosni in Hercegovini obstaja nasprotovanje temu projektu. Vendar, kot je zagotovil, se pri vsakemu projektu v moderni Evropi upoštevajo najvišji okoljski standardi in tudi hrvaška rešitev, če bo do nje prišlo, bo šla v tej smeri. Zato meni, da ni treba, da je kdorkoli zaradi tega zaskrbljen.

Kot je poudaril, bo lahko Bosna in Hercegovina svoja nestrinjanja ali opažanja tudi sporočila, tako kot pri vsakem projektu, in sicer ob obravnavi okoljskih vplivov projekta. »Hrvaška se tej komunikaciji nikakor ne bo izognila,« je zagotovil Ćorić, a dodal, da mora biti jasna, argumentirana in utemeljena.

Nasprotovanje projektu pa so danes izrazili aktivisti, ki so na Bled prišli iz Bosne in Hercegovine. Kot je poudaril Mario Crnković iz nevladne organizacije Green team iz Novega Grada, je načrtovana lokacija na območju Trgovske gore nesprejemljiva za odlaganje jedrskih odpadkov iz Neka.

Izpostavil je, da projektu nasprotujejo tako okoljevarstveniki kot velik del prebivalstva, saj je ta lokacija z več vidikov neprimerna za odlaganje tovrstnih odpadkov. Poleg tega je opozoril, da o projektu s strani Hrvaške sploh niso bili seznanjeni, čeprav bi tovrstna komunikacija med državama glede takšnega projekta morala biti.