Inflacija na letni ravni je bila septembra nižja kot avgusta, ko je znašala 2,3 odstotka.
Septembra so bile na letni ravni storitve v povprečju dražje za 3,9 odstotka, blago pa za 0,6 odstotka. Cene poltrajnega blaga in blaga dnevne porabe so se zvišale (za 1,3 oz. odstotek), cene trajnega blaga pa so se znižale (za 1,7 odstotka).
K skupnemu dvigu cen na letni ravni so največ prispevale višje cene zbiranja odpadkov (višje so bile za 19,2 odstotka) toplotne energije (za 9,3 odstotka), oskrbe z vodo (za 3,8 odstotka) in električne energije (za 1,8 odstotka).
Dražje so bile tudi hrana (meso se je podražilo za 3,9 odstotka) in storitve iz skupine raznovrstno blago in storitve, med katerimi se je zasebno zdravstveno zavarovanje podražilo drugič v letu dni (za 13 odstotkov).
Inflacijo so blažile cene pogonskih goriv; bencin se je pocenil za 6,2 odstotka, dizelsko gorivo za 4,5 odstotka.
Na mesečni ravni so bili zaradi zaradi nižjih cen v posezoni močno cenejši počitniški paketi (za 14,9 odstotka), pocenili so se tudi sveže sadje (za 4,7 odstotka), pohištvo in stanovanjska oprema (za 1,5 odstotka), bencin (za 3,7 odstotka), avtomobili (za odstotek) in nastanitvene storitve (za 4,6 odstotka).
Najbolj sta se, pričakovano, zaradi novih jesensko-zimskih kolekcij podražila obleka in obutev: oblačila so se podražila za 9,5 odstotka, obutev za 2,8 odstotka. Dražji so bili tudi električna energija, plin in druga goriva (za 0,7 odstotka), mobilna telefonija (za 2,5 odstotka) in zasebno zdravstveno zavarovanje (za 6,5 odstotka).
V prvih devetih mesecih letos je bila rast cen 1,8-odstotna, potem ko je bila v enakem obdobju lani 1,6-odstotna. Povprečna 12-mesečna rast cen je bila 1,7-odstotna.
Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila septembra 1,7-odstotna, potem ko je bila septembra lani 2,2-odstotna. Povprečna 12-mesečna rast cen je bila 1,8-odstotna, enako kot septembra lani.
