Bela hiša je na posebni strežnik za najobčutljivejše informacije shranila tudi prepise pogovorov predsednika Trumpa z ruskim kolegom Vladimirjem Putinom in savdskim kronskim princem Mohamadom bin Salmanom, je sporočila administracija, potem ko so jo demokrati obtožili prikrivanja, ker je na isti strežnik preselila prepis spornega pogovora z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Na podlagi slednjega so demokrati sprožili uradno preiskavo v postopku za odstavitev predsednika. Shranjevanje podatkov na ločenem računalniškem sistemu je po mnenju demokratov neobičajno, saj so na njem le najzaupnejši podatki, denimo o skrivnih ameriških operacijah na svetu. Bela hiša pa trdi, da je tja preselila Trumpove pogovore zato, ker so podrobnosti prevečkrat odtekale v javnost in so hoteli omejiti dostop. Med drugimi omenjajo znani primer telefonskega pogovora z avstralskim premierjem Malcolmom Turnbullom januarja 2017, ko je prišlo na dan, da je bil Trump izredno oster zaradi dogovora o ameriškem sprejemu 1250 beguncev iz Avstralije.

Toda demokrati so nato napovedali, da si bodo prizadevali pridobiti tudi dostop vsaj do prepisa pogovora s Putinom, rekoč, da morajo ugotoviti, če je predsednik tudi v drugih pogovorih spodkopaval njihovo varnost na način, ki bi po njegovem lahko koristil njegovi volilni kampanji, je dejal predsednik odbora za obveščevalno dejavnost v predstavniškem domu kongresa Adam Schiff. Demokrati Trumpu očitajo, da je v pogovoru z Zelenskim spodbujal začetek preiskave v Ukrajini proti demokratskemu predsedniškemu kandidatu Joeju Bidnu in njegovemu sinu Hunterju, ki je delal v zasebnem ukrajinskem plinskem podjetju Burisma Holdings. Biden je v času, ko je bil podpredsednik ZDA, od Ukrajine zahteval, da odstavi generalnega javnega tožilca Viktorja Šokina, ki so ga ZDA in EU obtoževale, da sedi križemrok glede korupcije, in so s tem pogojevale denarno pomoč državi. Trump pa trdi, da je to storil zato, ker naj bi tožilec preiskoval podjetje, kjer je delal njegov sin, in načrtoval tudi preiskavo samega Hunterja Bidna. Jurij Lucenko, ki je nasledil Šokina in je odstopil avgusta letos, pa je za BBC dejal, da Ukrajina preiskave proti Bidnu sploh ne more odpreti, ker za to ni podlage v ukrajinskih zakonih, in da to lahko storijo le v ZDA.

Več odborov predstavniškega doma kongresa bo ta teden sicer že pospešeno nadaljevalo uradno preiskavo v postopku za odstavitev predsednika. Kongres je za priče poklical zunanjega ministra Mika Pompea in posebnega predstavnika ZDA za Ukrajino Kurta Volkerja. Ta je konec preteklega tedna odstopil, potem ko so prišle na dan obtožbe, da se je z ukrajinskimi oblastmi pogovarjal o zahtevah Trumpa, naj uvedejo preiskavo Bidna. Enako naj bi počel ameriški veleposlanik v EU Gordon Sondland, ki je tudi poklican na zaslišanje, prav tako tudi bivša ameriška veleposlanica v Ukrajini Marie Yovanovitch. V kongresu se pripravljajo tudi na zaslišanje žvigača, uslužbenca Cie, ki je prijavil Trumpa zaradi domnevnega zunanjepolitičnega ravnanja za lastno politično korist. Prva naloga je, da ohranijo njegovo zasebnost, saj želi ostati anonimen. Trump ga obtožuje, da je del »globoke države«, in je v zasebnem pogovoru, ki je prišel na dan, namignil, da so takšne vohune včasih usmrtili. ba