Britanski premier in vodja konservativne stranke Boris Johnson se je skupaj z ministri včeraj zbral na letnem kongresu konservativcev v Manchestru, kjer obenem potekajo množične demonstracije proti brexitu in politiki konservativnih vlad. Ob začetku kongresa so konservativni politiki drug za drugim ponavljali, da bo Britanija 31. oktobra tako ali drugače zapustila Evropsko unijo, kljub tako imenovanemu Bennovemu zakonu (ker ga je predlagal laburistični poslanec Hillary Benn), ki preprečuje scenarij izstopa brez dogovora.
Kongres poteka pod geslom Izpeljimo brexit. Konservativni politiki sicer pravijo, da želijo to storiti s sporazumom, ki bi ga z EU šele sklenili in bi bil boljši od tistega prejšnje premierke Therese May, a glavno zanje je, da se brexit v vsakem primeru zgodi. Johnson je pred odhodom na kongres dejal, da obstaja »dobra priložnost« za sklenitev sporazuma na vrhu EU sredi oktobra. Njegov brexitski minister Stephen Barclay pa je še pred tem dejal, da se približuje trenutek resnice. Povedal je, da vlada načrtuje, da bo ta teden predstavila konkretne predloge za nov brexitski sporazum. Toda v EU naj bi število scenarijev že zožili na zgolj dva: trdi brexit ali odložitev brexita.
Zavestno ustvarjanje kaosa?
Opozicija pa je vse bolj prepričana, da je edini Johnsonov načrt izsiliti trdi brexit, torej izstop iz EU brez dogovora. Politiki in pravniki si belijo glave z vprašanjem, kako bi Johnson to lahko storil, če Bennov zakon tak scenarij onemogoča, Johnson pa zatrjuje, da ga bo spoštoval (če ga ne bi, lahko konča celo v zaporu). Minister za brexit v laburistični vladi v senci Keir Starmer in nekdanji konservativni državni tožilec Dominic Grieve, oba znana nasprotnika brexita, sta prepričana, da sta našla odgovor. Johnson naj bi ustvarjal kaos, da bi izbruhnili protesti in nemiri zagovornikov brexita, da bi lahko pred 31. oktobrom (zakonsko določeni datum brexita) vlada razglasila izredno stanje v skladu z zakonom o civilnih izrednih razmerah iz leta 2004, in tako obšla zakon, ki prepoveduje trdi brexit.
Nevarna govorica v parlamentu
Starmer in Grieve tako razmišljata tudi zaradi vsega, kar se je minuli teden dogajalo v parlamentu, ko se je vrnil na delo, potem ko je vrhovno sodišče razsodilo, da ga je Johnson nezakonito zaprl. Tako sprte, kričave in žaljive poslanske zbornice Britanci še niso slišali. Johnson je poslance, ki so glasovali za Bennov zakon, razglasil za izdajalce in nedomoljube. Sam zakon pa je poimenoval »zakon o predaji« oziroma kapitulaciji. Njegov državni tožilec Geoffrey Cox je podpornike zakona razglasil za strahopetce, ki hočejo ljudstvu ukrasti brexit in nimajo moralne pravice, da sedijo v parlamentu, ki je po njegovem mrtev. Številni, od nekdanje Johnsonove ministrice do sestre, so premierja obtožili, da s svojim besednjakom spodbuja sovraštvo, nasilje in skrajno desnico. Ta mu poje slavospeve in napoveduje demonstracije njemu v podporo.
Dogodki, povezani z brexitom, pa tako prehitevajo drug drugega, da jim je težko slediti. Možno je, na primer, da Johnson jutri ali v sredo ne bo več premier. Danes se sestajajo voditelji opozicije. Če bi našli skupni jezik, bi že v prihodnjih dneh lahko sprožili glasovanje o nezaupnici, vrgli Johnsona in za premierja začasne vlade, ki bi Bruselj zaprosila za odložitev brexita, izbrali vodjo opozicije Jeremyja Corbyna, ki je v nedeljo izjavil, da je pripravljen na to. Če bi se to zgodilo, pa bi bile kmalu na sporedu predčasne volitve.
