Katalonski politični prostor se vnovič nevarno pregreva zaradi vrste dogodkov: aretacije pripadnikov skrajnih nacionalističnih skupin minuli ponedeljek, jutrišnje druge obletnice referenduma o samostojnosti in v naslednjih dneh pričakovanega izreka sodbe katalonskim politikom, odgovornim za njegovo izvedbo. Vse to se dogaja v ozračju kampanje za predčasne španske parlamentarne volitve, ki bodo 10. novembra.
Minuli četrtek je preiskovalni sodnik nacionalnega kazenskega in upravnega sodišča Manuel Garcia Castellon odredil pripor za sedem Kataloncev, osumljenih kaznivih dejanj terorizma, posedovanja eksploziva in sabotaž. Gre za pripadnike ekipe za tehnični odziv skrajne nacionalistične skupine za neodvisnost Katalonije, Odbora za obrambo republike (CDR). Aretirali so jih prejšnji ponedeljek v obsežni raciji, ki jo je v več katalonskih mestih izvedel španski militarizirani policijski korpus Guardia civil. Na podlagi njegovih zbranih obveščevalnih podatkov obstaja »gotovost«, da so pripravljali nasilne akcije v bližnji prihodnosti.
Rečeno je bilo, da so med racijo, izvedeno v popolni tajnosti v šestih katalonskih mestih, v kateri je sodelovalo več kot 500 španskih agentov, zasegli večje količine različnih eksplozivnih sredstev. Našli naj bi tudi načrte in fotografske posnetke policijskih postaj in drugih objektov. Aretirane so še isti dan pripeljali v Madrid, kjer naj bi dva med zaslišanjem priznala, da sta sodelovala pri nakupu omenjenih kemičnih snovi in da je bil namen izdelati eksploziv. Po njunem pričevanju so ga nameravali uporabiti v različnih operacijah, da bi opozorili na drugo obletnico referenduma o neodvisnosti, izvedenega 1. oktobra 2017, ki ga je špansko ustavno sodišče tedaj razveljavilo. Španski mediji so v soboto poročali, da je eden od priprtih priznal, da se je srečal s katalonskim predsednikom Quimom Torro. Drugi pa naj bi sodniku povedal, da bi po njegovem vedenju Torra skupini olajšal vstop v katalonski parlament, kjer so nameravali jutri uprizoriti njegovo zavzetje, kar je katalonska vlada nemudoma zanikala.
Po aretacijah se je v Barceloni in drugih katalonskih krajih zvrstilo več protestnih shodov z zahtevo po izpustitvi priprtih.
Legitimacija neposlušnosti
Z novico o odločitvi sodnika, da se aretirane obtoži terorizma, so bili poslanci v katalonskem parlamentu seznanjeni med potekom razširjene seje. Predstavniki levičarske nacionalistične stranke CUP so zahtevali takojšnjo prekinitev seje, Torra in drugi nacionalistični poslanci pa so vstali in glasno pozivali, naj se priprte takoj izpusti na »svobodo«. Sledila je pravcata zmeda in seja je bila naposled prekinjena.
Pred tem so sprejeli vrsto resolucij, od katerih so tri ali štiri za špansko vlado nesprejemljive, zato je ta napovedala, da bo vložila pritožbo pri ustavnem sodišču. Na pobudo CUP in z glasovi poslancev Skupaj za Katalonijo (JxCat) ter Republikanske levice (ERC) so med drugim zahtevali, naj španski policijski korpus Guardia civil nemudoma zapusti Katalonijo, ker da se je izkazal za »politično policijo«.
Katalonski parlament je z 69 glasovi za in 25 proti sprejel tudi resolucijo o »legitimnosti civilne in institucionalne neposlušnosti kot instrumenta za zaščito državljanskih, političnih in socialnih pravic«. V besedilu je navedeno, da je katalonski parlament popolnoma suveren organ in da zavrača »nedemokratična vsiljevanja s strani španskih institucij, posebej ustavnega in vrhovnega sodišča«. Vlada v Madridu se je na to odzvala s sporočilom, da za zdaj ne bo uporabila 155. člena ustave, ki pomeni suspenz avtonomne katalonske vlade, kar zahtevajo španske desne stranke, a da to še ne pomeni, da do tega ne bo prišlo, če bodo katalonski nacionalisti kršili španske zakone in ustavo.
