»Ni strašljivo skočiti ali poleteti. Lahko skočite z nebotičnika, če želite, pa boste povsem v redu. Nevarnost se pojavi, ko se morate dotakniti tal. Pred 44 leti, ko sem zapustila to državo, sem skočila in ves ta čas letela. Danes se počutim, kot da se dotikam tal, in topla dobrodošlica, ki ste mi jo pripravili, je ublažila to, kar bi bilo lahko katastrofalen padec,« je prejšnjo soboto točno ob 6.23 novinarjem dejala najbolj znana sodobna umetnica in performerka z območja nekdanje Jugoslavije Marina Abramović. A dobrodošlica ob prihodu Abramovićeve, ki v domovini ni imela samostojne razstave že od leta 1975, vseeno ni bila tako topla, kot se je zdelo na prvi pogled. Retrospektivna razstava z naslovom Čistač (Čistilec), ki je po Danski, Norveški, Nemčiji, Italiji in Poljski za konec na ogled še v beograjskem Muzeju sodobne umetnosti, je namreč stala več kot milijon evrov, od katerih jih je polovico prispevala srbska vlada, pobudo zanjo pa naj bi dala kar srbska premierka Ana Brnabić.
Marina kot reklama za boljši ugled Srbije
Retrospektiva predstavlja 50 let njenega ustvarjanja. Razstavljenih je 120 slik, ilustracij, fotografij, avdio- in videoposnetkov, filmov ter drugega arhivskega gradiva, ponovno pa bodo uprizorjeni tudi nekateri njeni najbolj znani performansi, ki jih ne bo izvedla 72-letna Marina Abramović, ampak domači in tuji performerji. Nekateri razstavo pozdravljajo, ker naj bi popravila podobo Srbije ali, kot je na facebooku zapisal Istok Pavlović, predavatelj na beograjski fakulteti za medije in komunikacije: »Ona spreminja dojemanje pojma Srbija. Ko ljudje slišijo, da je iz Srbije, pomislijo, da v tej državi vendarle obstajajo ljudje, ki razmišljajo tudi o drugih stvareh, kot je vojna. In zdaj, ko po toliko časa prihaja v Srbijo, ljudi zanima samo, zakaj ji bomo dajali proračunski denar za to njeno prevaro. Če vam je samo do denarja, ne skrbite – ker se vam bo ta denar večkratno povrnil. Obstaja povsem dovolj ljudi, ki 'padajo na te njene fore' in bodo v naslednjih mesecih prišli v Beograd ter pustili svoj denar v hotelu, restavraciji in na drugih mestih. Dobivamo pa tudi nekaj drugega – ugled naše države v svetu…«
Veliko pa jih je vendarle kritičnih do vlade, muzeja in umetnice. »Umetnica jemanja denarja«, »Umetnik čiščenja proračuna« sta le dva od slikovitejših opisov, do cene razstave pa sta bila kritična tudi Dunja Blažević, nekdanja urednica Likovne galerije in direktorica Študentskega kulturnega centra, ki kot njena nekdanja sodelavka trdi, da ni vse, kar govori Marina Abramović, res, ter srbski zgodovinar in kustos Branislav Dimitrijević. Ta je umetnico v intervjuju za Slobodno Evropo opisal kot politični projekt par exellance, ki v srbski kulturni politiki ne bo ničesar spremenil, čeprav vlada z razstavo upa prav na to, obenem pa je raztrgal tudi samomitologizacijo Abramovićeve, ki se v medijih spominja otroštva kot časa bede in se predstavlja kot žrtev komunističnega sistema, iz katerega je pobegnila.
Kdo je tu osel?
Se pa milijon evrov za 120 razstavljenih del vseeno sliši nekoliko racionalnejše kot 80.000 evrov za »buljenje v osla«. Tako so vsaj njen performans Ispovest (Izpoved), v katerem Marina Abramović nepremično in nepretrgoma eno uro zre v osla, razumeli nekateri, medtem ko je sama na facebooku pojasnila: »Enega osla sem odpeljala na dvorišče Nikolasove hiše in posnela video, ki se imenuje Izpoved. Priznala sem pomanjkljivosti in napake iz svojega življenja, od otroštva pa vse do danes.« Vodstvo Muzeja sodobne umetnosti v Novem Sadu je s tem opisom prepričala, saj se jim je DVD, na katerem je posnetek performansa, zdel vreden 80.000 evrov, marsikoga, med njimi tudi Marka Vidojkovića, pa je »iznajdljivost« Abramovićeve navdušila: »Nepoznavalci pogosto govorijo, da je Abramovićka najobičajnejši prevarant, da je to, kar dela, samo neoliberalni cirkus zajebavanja za debele denarje, vendar pa je to pravzaprav najvišja oblika umetnosti v sodobnih časih – vzeti toliko denarja za performanse, kot so njeni,« je zapisal na portalu Buka. Nadaljeval je: »Spomnimo se njenega enournega buljenja v osla. Umetnica je premeteno rekla, da gre za oziranje v lastno otroštvo, kjer svoje telo pripelje do nepredstavljivega napora, ko gleda v drogiranega osla. V resnici pa je hotela reči 'Temelj mojega umetniškega dela je v tem, da v oslu vidim vsakega, ki bo pljunil sto tisoč dolarjev za DVD, na katerem bo posnetek tega, kako gledam v osla, to je v tistega, ki je ta DVD plačal.' To pa ste vi, ker ste prav toliko plačali iz novosadskega proračuna, da bi gledali v Marino, kako bulji v osla, to je v vas.«
