Kip bele barve je ob zidu gradu Khislstein težko opaziti, zato so ga kranjski arhitekti iz društva Krarh odeli v črne balone in poskrbeli za kontrast, ki je vodilo letošnjega kranjskega likovnega festivala. S tem so opozorili na njegovo napačno mesto. »To je kip iz začetka 20. stoletja, ki ga je naročil Janez Ivan Majdič, kranjski veleposestnik. Stal je pred nekdanjim kranjskim sodiščem. Simbolično je opozarjal sodnike na molčečnost,« pojasnjuje Petra Vencelj, likovna kritičarka in umetnostna zgodovinarka iz Kranja. Gre za upodobitev zgodbe o Janezu Nepomuku. »Majdič ga je takrat naročil pri odličnem in uveljavljenem slovenskem kiparju Francu Bernekerju, ta pa je kip izdelal iz beljaškega marmorja. Gre za neke vrste plemenito kamnino, ki izhaja iz slovenskega prostora,« opisuje Vencljeva.
Kip, okrnjen sestavnih delov in simbolike
Zgodbo Janeza Nepomuka je povzel direktor Zavoda za turizem in kulturo Kranj Tomaž Štefe. »Janez Nepomuk je bil spovednik na praškem dvoru. K njemu se je hodila spovedovat tudi žena takratnega vladarja. Češki kralj je domneval, da mu žena ni zvesta. Od Janeza Nepomuka je zahteval, naj mu to potrdi ali zanika. Ker Janez Nepomuk ni hotel izdati te skrivnosti, ga je dal kralj namakati v reko Vltavo, ki teče skozi Prago, vse do Nepomukove smrti. Zato se običajno spomeniki v njegov spomin postavljajo ob rekah. Tako ga boste opazili tudi v Pragi na sredini Karlovega mostu v smeri proti Hradčanom na desni strani.«
Simbolika kranjskega kipa je bila močno izražena, ko je še stal pred sodiščem, ki je včasih delovalo na prostoru sedanjega hotela Creina. »Nekoč je bil umeščen na simboličen most, ki je predstavljal Karlov most v Pragi. Hobotnica je predstavljala reko Vltavo, ki teče pod mostom in je pogoltnila svetnika,« opozarja Vencljeva in dodaja, da je imel kip, kot vsi iz časa secesije, tudi nekoliko erotične simbolike. »Kje je most, ki je dokumentiran na fotografijah, ni znano. Vse kaže, da se je izgubil, ko so podrli sodišče. Kip je bil nekaj časa ob cerkvi, vendar je bil žrtev vandalizma. Kraljico so prekucnili in ji odbili glavo,« dodaja.
Ob sedanje sodišče ali ob reko?
Zlepljeno kraljico so vendarle skupaj s preostankom umetniškega dela postavili na dvorišče kranjskega gradu Khislstein. A tudi bazenček ob današnjem kipu ni napolnjen z vodo. »Otroci vanj radi mečejo kamenčke, kar povzroča še dodatne poškodbe. Zdi se mi, da je postal Janez Nepomuk nekakšna kranjska Sfinga. Spomnimo se Francozov, ki so prišli v Severno Afriko in so streljali na Sfingin nos,« vzporednice vidi Vencljeva.
Kam pa bi kip pravzaprav sodil? Aleš Peternel, predsednik Društva arhitektov Krarh pravi, da so v društvu o tem precej razmišljali, a da se o ustreznem predlogu še niso zedinili. »Morda bi ga bilo dobro umestiti pred današnje sodišče, saj ponazarja simboliko pravičnega sojenja. S prostorskega vidika pa je treba vsekakor pogledati, kje bi najbolj prišel do izraza. Morda ob mostu čez Kokro ali pa pri Savi,« razmišlja predsednik društva. Kranjski arhitekti so že nekajkrat na podoben način opozorili na neustrezno umeščene ali pozabljene prvine prostora. Pred leti so opozarjali na neimenovane kranjske gradbenike, ki so zapisani v kranjske cerkve s kranjskimi kamnoseškimi znaki. Predstavljali so tudi skrivne točke, ki jih je zapisoval Plečnik. »Mislim, da je to naloga vsakega kreativca oziroma arhitekta. To je naše poslanstvo – gledamo na svoj prostor in opozarjamo na nepravilnosti, ki bi se jih dalo izboljšati,« pravi Peternel.
