Premočna, nepričakovano prepričljiva zmaga ljudske stranke Sebastiana Kurza in zmagoslavna vrnitev Zelenih v parlament, iz katerega so izpadli pred dvema letoma, sta bistveni značilnosti današnjih predčasnih parlamentarnih volitev v Avstriji. Ljudska stranka (ÖVP) je tako dobila več kot 37 odstotkov glasov, dobrih pet odstotnih točk več kot pred dvema letoma in celih petnajst odstotkov več od socialnih demokratov (SPÖ). Ti so sicer lažje, ko je bilo pričakovati glede na ankete, ubranili drugo mesto, vendar le zato, ker je svobodnjakom (FPÖ) hudo spodrsnilo. Dobili so nepričakovano skromnih 16 odstotkov glasov, ravno še dovolj, da ostanejo tretji pred Zelenimi, ki so prav tako proti prevladujočim pričakovanjem prišli do 14 odstotkov glasov. Kot peta stranka so v parlament prišli še liberalci (Neos) s slabimi osmimi odstotki, medtem ko je Lista Petra Pilza (Jetzt) ostala pod parlamentarnim pragom.
Hipoteke Ibize in drugih afer
Kurz je v prvi izjavi po objavi začasnih delnih izidov napovedal, da se bodo o oblikovanju koalicije pogovarjali z vsemi parlamentarnimi strankami. Vendar so svobodnjaki, s katerimi je sodeloval v vladi, ki ji je bila maja po aferi Ibiza izglasovana nezaupnica, že napovedali odhod v opozicijo. Tako predsednik FPÖ Norbert Hofer kot nekdanji notranji minister Herbert Kickl, ki velja za drugega moža stranke, sta namreč izjavila, da v dobljeni podpori volilcev ne vidita mandata za delo v vladi, ampak v opoziciji. S precej stisnjenimi zobmi sta v odgovorih na novinarska vprašanja morala priznati še, da se bodo morali svobodnjaki znebiti vseh hipotek iz časov, ko jih je vodil Heinz-Christian Strache – poleg afere Ibiza gre pri tem še za številne osebne izdatke, ki si jih je Strache privoščil na račun stranke.
Tudi socialni demokrati, ki so s slabimi 22 odstotki dosegli zgodovinsko najslabši rezultat, bodo v prihodnjih mesecih imeli veliko opravka sami s seboj. Predsednica Pamela Rendi-Wagner, ki je stranko prevzela pred dobrim letom, resda ni izključila razprave o morebitnih kadrovskih menjavah, možnost, da bi odstopila, pa je zavrnila. Glede morebitnega vstopa v vlado niti ona niti drugi funkcionarji stranke, ki so si danes upali pred mikrofone, niso povedali nič določnega. Očitno pa je precej razbita SPÖ v škripcih, kajti v opoziciji jo bodo svobodnjaki zanesljivo preglasili, v vladi pa se ne bo mogla regenerirati.
Koalicija z Zelenimi?
Poleg obeh omenjenih se Kurzevi ÖVP v parlamentu s 183 poslanci povsem računsko izide tudi koalicija z Zelenimi, s katerimi bi imeli skupno 97 sedežev. Zeleni pred volitvami načeloma sodelovanja v vladi niso zavračali, toda njihov predsednik Werner Kogler je v svoji prvi današnji izjavi menil, da lahko o tem razmišljajo le v primeru korenite spremembe vladnega programa v primerjavi s programom dosedanje koalicije. Poleg podnebnih in okoljskih vprašanj je izrecno omenil tudi socialna, saj se je kratkotrajna Kurzeva koalicija posvečala zlasti razbremenjevanju gospodarstva, ÖVP pa namerava glede na volilni program s tem očitno nadaljevati.
