Video bi kdo zlahka imel za satiro, pa ni. Navsezadnje je objavljen na uradni facebookovi strani avstrijskih svobodnjakov (FPÖ) in tudi Norbert Hofer je pravi. Takole gre: Hofer, predsednik FPÖ, in domnevni Sebastian Kurz, predsednik ljudske stranke (ÖVP), ki ga ves čas vidimo le v hrbet, sedita v zakonski posvetovalnici. Nekaj je šlo z njuno zvezo, torej koalicijo, ki je letos spomladi razpadla zaradi afere Ibiza, narobe in zdaj se trudita zakrpati jo. Zlasti Hofer, vendar ni dvoma, da tudi »Kurz«, nezgrešljivo personificiran z dobro posneto dikcijo in intonacijo resničnega Kurza, nima nič proti. In ker sta partnerja tako konstruktivna, jima svetovalka priporoči, naj si vzameta čas in poskusita znova.
Bolj jasno, pravzaprav že vsiljivo in tudi lizunsko svobodnjaki skorajda ne bi mogli sporočati Kurzu in volilcem, da jim opozicija nikakor ne diši. Prav tako pa najbrž ne bi mogli bolj zahrbtno namigniti, da si jih kot novega-starega partnerja v vladi želi tudi Kurz, čeprav se morda spogleduje še s kom. To naj bi kajpak od glasu za ljudsko stranko odvrnilo tisti del volilcev, ki ponovitve koalicije z avstrijskimi nacional-populisti nikakor noče, in tako oslabilo povolilni pogajalski položaj Kurza.
Več negotovih opcij
Ankete kažejo, da se je nekaj podobnega res dogajalo, četudi morda ne (zgolj) zaradi videa, objavljenega pred približno mesecem dni. Podpora ÖVP je od začetka poletja padla za več kot pet odstotnih točk (na 33 do 34 odstotkov), zaradi česar se morebitna koalicija ljudske stranke z liberalci (Neos), ki se je svobodnjaki najbolj bojijo, vsaj po anketah niti teoretično ne izide več. Liberalci, ki spomladi edini niso glasovali za nezaupnico Kurzevi vladi, so namreč ves čas bolj ali manj ustaljeni pri 8 do 9 odstotkih in bi bili svobodnjakom nevaren tekmec, če bi ljudska stranka dobila 40 odstotkov glasov.
Kljub temu nacional-populisti, ki jim afera Ibiza očitno ni pretirano škodovala, glede na javnomnenjske poizvedbe niso edina koalicijska opcija, ki jo bo Kurz po nedeljskih volitvah imel. Socialdemokrati (SPÖ) lahko namreč računajo na podobno število glasov kot FPÖ (okoli 20 odstotkov), Zeleni pa na 10 do 13 odstotkov. Toda za Kurza, čeprav izrecno seveda ni izključil možnosti sodelovanja, bi bili tako prvi kot drugi izhod v sili; iz vlade s socialdemokrati je pred dobrima dvema letoma izstopil, češ da z njimi ni mogoče sodelovati, programske razlike z Zelenimi pa so velikanske. Poleg tega bi bila zanesljivo tudi cena, ki bi jo eni ali drugi postavili za vstop v koalicijo, zelo visoka.
Viharji v kozarcu vode
V celoti vzeto je bila predvolilna kampanja pred nedeljskimi izrednimi parlamentarnimi volitvami vsebinsko in tudi drugače prazna in dolgočasna. Številna televizijska soočenja, menda jih še nikoli ni bilo toliko, so resda prinesla nekaj viharjev v kozarcu vode, a v glavnem na znane teme in med običajnimi protagonisti. Da bosta Kurz in predsednica SPÖ Pamela Rendi-Wagner potrjevala, da se že povsem osebno »ne moreta«, da bo Werner Kogler (Zeleni) izkoristil vsako priložnost za napad na nepregledne finance ljudske stranke ali da bo predsednica Neosa Beate Meinl-Reisinger vedno znova terjala razbremenitev gospodarstva, je bilo pač mogoče pričakovati.
Več drame in političnih iztočnic kot sama kampanja je ponudilo nekaj vzporednih dogodkov, kakršni so bili, recimo, še nepojasnjeni vdor v strežnike ljudske stranke, med katerim naj bi bilo odtujenih za več kot terabajt podatkov, in menda popoln razkol svobodnjakov s prejšnjim predsednikom Heinz-Christianom Strachejem, a spet ne ravno vodotesen, saj njegova soproga Philippa na strankini poslanski listi vstopa v politiko kot kandidatka na mestu, ki ji jamči izvolitev.
