Festival Mesto žensk je Ljubljano v feministične barve zopet začel ovijati že ta teden, med drugim z odprtjem razstave Živele! 25 let filma in videa, s čimer se v galeriji Alkatraz poklanjajo umetnosti slovenskih videastk. A zobem Vagine Dentate, ki ima letos osrednjo vlogo v vizualni podobi festivala, bo še mnogo težje uiti od torka naprej, ko se festival tudi uradno začenja. »Naša Dentata opozarja na nasilje nad ženskami in predstavlja grožnjo – a brez skrbi, Dentata ve, kje grize, pri korenini, in ve, kaj grize, sistem, ki jo je proizvedel,« je v program zagrizla umetniška vodja festivala Teja Reba.

Kot je povedala, bo letošnji festival zaznamovalo geslo HerStory, angleška besedna igra, ki govori tako o ženski zgodovini kot o ženski zgodbi. »Čas je za nekaj feminističnega revizionizma, feministične reinterpretacije dejstev, dogodkov in tradicij. Spregledano, zamolčano in zatrto želimo narediti vidno,« je dodala.

Brskanje po predalih

Najprej z otvoritveno predstavo Predali uveljavljenega berlinskega kolektiva She She Pop, ki letos prav tako praznuje četrtstoletni jubilej. Na odru Mladinskega gledališča bodo zahodne Berlinčanke brskale po predalih, knjigah, pismih, dnevnikih in pesmih žensk, ki so odrasle na vzhodni strani berlinskega zidu, da bi morda razbrale, kaj jih druži in kaj ločuje.

Naravnost z Dunaja prihaja s premiero Tanz tudi Florentina Holzinger, ki v svojih provokativnih, parodičnih predstavah naslavlja kult lepote, kot se je vzpostavil v tradiciji baleta, komedije in pornografije. Na proslavo neobrzdanih ženskih teles vabi z delom Muyte Maker francoska koreografinja Flora Détraz, v zadnjih dneh festivala pa se bo s performansom, ki starogrški festival plodnosti poustvarja z znanstveno podkrepljenim raziskovanjem ženske sperme, predstavila Britanka Charlotte Jarvis.

Slovensko reprezentanco bosta s predstavo Brina, ki tematizira emancipatorni moment slovenskega sodobnega plesa v drugi svetovni vojni, katerega nosilka je bila partizanka Marta Paulin - Brina, zastopali Bara Kolenc in Leja Jurišić. Performerka in vizualna umetnica Olja Grubić, ki se dobro znajde tudi v kabaretu, pa pripravlja Golo življenje.

Med pritiskom in užitkom

Z razstavo Oblike pritiska, ki jo bodo v sredo odprli v galeriji Škuc, bo mogoče spoznati tudi delo poljsko-britanske ustvarjalke Alicje Rogalske. »Avtorica raziskuje preteklost, sedanjost in prihodnost globalnih delovnih pogojev v kapitalizmu skozi prizmo njegovih učinkov – razčlovečenja ljudi in skupnosti v hiperlokalnih kontekstih,« je o razstavi, ki dokumentira tudi prekarne delovne pogoje, privatizacijo virov in ekonomizacijo čustev, povedala vodja festivala. V sodelovanju z Moderno galerijo in Muzejem sodobne umetnosti Metelkova pa nastaja še spletna razstava Pogled nazaj za pogled naprej, ki izpostavlja umetniške prakse petindvajsetletne zgodovine Mesta žensk.

Zvočni ustvarjalnosti bo med drugim posvečena razstava Musica Femina v Stari mestni elektrarni, kjer se bo mogoče seznaniti s portreti skladateljic iz Avstrije in Slovenije, sicer pa bo v nedeljo tam tudi konferenca Feminizem v zvočnih umetnostih. Ob gostih iz tujine bo (o jugoslovanskih avtoricah) predavala tudi Nina Dragičević. Slovenska umetnica, ki išče presečišča med teoretsko in literarno produkcijo, lezbičnim aktivizmom in glasbo, je ena osrednjih avtoric letošnjega festivala. Že to soboto sledi premiera njene zvočne instalacije Ekstenzije užitka.

Feministične utopije danes

Teoretski del programa bo letos še posebno močno zastopan, najprej s simpozijem Beauvoir med zgodovino, filozofijo in pisanjem sebstva na ljubljanski filozofski fakulteti. Debata bo obsegala tako ukinjanje predavanj teorije spola na univerzah do gibanj MeToo in domnevnih zlorab v vrtcih, je napovedala častna predsednica društva Mesto žensk Eva Bahovec.

Nato v Atriju ZRC sledi še simpozij Dialektika spola in feministične utopije danes, ki se naslanja na nedavno tudi v slovenščino prevedeno teoretično delo kanadsko-ameriške radikalne feministke Shulamith Firestone. V Slovenski kinoteki si bo tik pred koncem festivala mogoče ogledati tudi rekonstrukcijo dokumentarnega portreta avtorice Shulie v režiji Elisabeth Subrin.