Ekonomsko-socialni svet (ESS) je oba predloga potrdil, še preden so delodajalci sporočili, da do nadaljnjega ne bodo sodelovali v socialnem dialogu. Ne strinjajo se namreč, da se zakonodajni predlogi vlagajo v DZ mimo ESS. Tej potezi so sledili tudi sindikati, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič pa je odstopila z mesta predsednice ESS.

Potem ko je ministrstvo marca javnosti predstavilo izhodišča za oba predloga, so potekala intenzivna pogajanja s socialnimi partnerji. Do septembra je bilo kar osem krogov pogajanj, je spomnila ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Pri tem se je zahvalila predstavnikom delodajalcev in sindikatov za "konstruktiven in spoštljiv socialni dialog".

Na ESS so se po njenih besedah strinjali, da so potrebne obsežnejše spremembe pokojninskega zakona. Glede na to bo ista pogajalska skupina, ki je pripravljala tokratni predlog pokojninske novele, začela usklajevanja o njih konec tega leta ali v začetku prihodnjega, je napovedala.

Predlog pokojninske novele med drugim predvideva enotno odmerno lestvico za izračun pokojninske osnove tako za moške kot za ženske, ki je odvisna od dopolnjene pokojninske dobe in nič več hkrati tudi od spola. Pri moških bi se odmerni odstotek za izračun pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe s sedanjih 57,25 odstotka do 1. januarja 2025 zvišal na 63,5 odstotka, medtem ko za ženske tak odmerni odstotek že velja.

Pokojnina upravičenke oz. upravičenca bi se po predlogu za vsakega otroka povišala za 1,36 odstotka, a največ za tri otroke. Pri tem bi postavili pogoj, da se zavarovanka oz. zavarovanec ne upokoji predčasno. Še vedno pa bi ostala v veljavi tudi zdajšnja možnost, po kateri se lahko zaradi otroka upokoji prej.

Tistim, ki izpolnijo pogoje za starostno upokojitev, a ostanejo v obveznem zavarovanju, bi se pokojnina po predlogu največ do treh let zavarovanja zvišala za tri odstotke na letni ravni, pri čemer bi se za vsakih šest mesecev dopolnjene pokojninske dobe prištelo 1,5 odstotka.

Prva tri leta v delovnem razmerju po izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev bi upravičenec po predlogu poleg plače prejemal tudi 40 odstotkov pokojnine in po preteku treh let 20 odstotkov. S tako rešitvijo pa še vedno niso zadovoljni v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije. Obrtnikom s 40 leti pokojninske dobe, ki želijo s svojo dejavnostjo nadaljevati tudi po upokojitvi, namreč ne daje pravice do polne pokojnine, je za STA pojasnil Bojan Železnik iz zbornice.

Po njegovih besedah bodo tudi v pogajanjih o obsežnejših pokojninskih spremembah, katerih začetek je ministrica napovedala za konec tega leta ali začetek prihodnjega, zagovarjali svoje stališče. Medtem pa čakajo na odločitev ustavnega sodišča o tem vprašanju in upajo, da bo odločilo njim v prid.

Predlog novele zakona o urejanju trga dela pa s ciljem omejiti prekarnost in podaljšati delovno aktivnost med drugim predvideva zvišanje zavarovalne dobe za priznanje pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti z veljavnih devet na 10 mesecev v zadnjih 24 mesecih. Predlog ob tem zvišuje minimalno denarno nadomestilo s 350 na 530,19 evra.