Po vsem svetu so bili danes v večjih mestih organizirani podnebni protesti. Pod okriljem gibanja Mladi za podnebno pravičnost so se slovenski podnebni štrajki ob 11.55 začeli v Ljubljani in vsaj trinajstih mestih po Sloveniji. Po prvih ocenah organizatorjev se je v Novem mestu, Ivanjkovcih, Krškem, Brežicah in Ptuju zbralo okrog 200 ljudi, nekaj sto več na protestih v Novi Gorici, Celju, Ormožu, Velenju in Ilirski Bistrici. Več kot tisoč posameznikov se je zbralo v prestolnici na Trgu Republike.
Mladi za podnebno pravičnost med drugim zahtevajo reševanje podnebnih sprememb kot krize globalnih razsežnosti, pravičen prehod na nizkoogljične vire energije in dostopen javni potniški promet, dostopna in energetsko učinkovita najemna stanovanja, štiridnevni delovni teden, državno zajamčena zelena delovna mesta ter prehod v sonaravno kmetijstvo in varovanje narave. Glavna zahteva gibanja Mladi za podnebno pravičnost je, naj vlada prepozna podnebne spremembe kot globalno krizo in jo začne reševati na ta način, je poudaril Primož Turnšek iz gibanja. Pristop pa mora biti interdisciplinaren in vključevati ukrepe s področja sociale, gospodarstva in ekologije. O desetih glavnih zahtevah si lahko podrobneje preberete na tej povezavi. Skupni imenovalec zahtev je seveda ohranitev planeta, življenja in biotske raznovrstnosti, dokler je še čas. Čas pa je zdaj, ni več čas za izgovore, glasno in jasno sporočajo mladi.
V Ljubljani razglasitev krize zahtevalo več kot tisoč mladih
»Kdaj smo pretrgali vez z naravo? S kakšno pravico kratimo pravice drugih bitij na Zemlji? Brez narave ne obstajamo,« je bila neposredna Dora Smole, predstavnica civilnega gibanja Mladi za podnebno pravičnost. »Prepozno bo, če začnemo ukrepati čez deset let, prepozno, če bi začeli ukrepati prejšnji teden, prepozno, če začnemo ukrepati jutri, zato začenjamo danes. Od tega trenutka dalje naj bo reševanje problematike podnebnih sprememb prioriteta vseh prebivalcev in držav tega sveta. Ne samo nas mladih, ne samo tistih na socialnem dnu, ki bodo trpeli najbolj, temveč predvsem tistih na vrhu lestvice, ki postavljajo pravila in odločajo o življenjih vseh nas,« je nagovorila zbrano množico in zaključila. »Zbudite se in zbudite se zdaj, ko še imamo svet, v katerega se je vredno zbuditi.« Predstavniki gibanja so sicer že pred protestom opozarjali, da je predsednik vlade Marjan Šarec v enem izmed nedavnih intervjujev kot vladne prioritete izpostavil »varnost, gospodarstvo in zdravje,« medtem ko podnebja ni omenjal.
»Dovolj imamo obljub, zahtevamo ukrepe!« pa se je slišala replika iz ust več tisoč zbranih na Trgu republike, ki so s sabo znova prinesli transparente, lutke v podobah političnih odločevalcev, raglje in bobne. »Ni planeta B«, »Več kisika, manj ogljika«, »En planet, ena priložnost«, »Rajši bi vroč zmenek kot pa vroč planet«, »Planet ni sekret«, »Morje ni smetišče, »Kompostirajmo kapitalizem«, »Zajebal ste«, so sporočili odločevalcem in zahtevali podnebno pravičnost.
Protesti s široko podporo
Protestom se je že pred časom pridružilo več predstavniških organizacij delavcev, upokojencev, občin, mladih, kulturnih in okoljevarstvenih organizacij. Kot je poudarila Gaja Brecelj iz nevladne organizacije Umanotera za združenimi na protestu stoji še 8300 posameznikov in 218 organizacij, ki so podpisale nujni poziv vladi, naj prepozna podnebno krizo kot nacionalno krizo in jo začne prioritetno in sistemsko obravnavati. »Združujemo se organizacije z vseh področij trajnostnega razvoja, človekovih pravic, kulture, zdravja, pravic potrošnikov, mladine, delavskih pravic, upokojencev, pa tudi občine. Tako raznolike organizacije smo, ker se zavedamo, da podnebne spremembe pomenijo resno grožnjo našemu preživetju. Dokument pa, kot da je v posmeh celotni družbi,« se je navezala še na nedavno predstavljen predlog Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta.
David Švarc, podpredsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, ki se je nedavno zavezala k boju za reševanje podnebnih sprememb, je danes izrekel tudi poziv delavstvu, »da do tega vprašanja postanemo bolj odgovorni, da ga znamo videti kot skupen problem, in iti v akcije, kot so stavke in podobno. Kot zveza spodbujamo in bomo še naprej delali, da se članstvo in delavstvo v tej smeri aktivira.« Podobno meni tudi predstavnik sindikata delavcev v zdravstveni negi Marjan Meglič, ki je poudaril, da bodo podprli in sodelovali v vseh aktivnostih, ki bodo potrebne, da se vpelje ustrezna zakonodaja. Potrebo po ustrezni zakonodaji je izpostavila tudi Saša Likavec Svetelšek, članica predsedstva Skupnosti občin Slovenije, ki je navedla predvsem potrebo po »točno določenih ciljih, ukrepih, glavnih akterjih in virih financiranja, da bomo lahko na lokalnih ravneh pripravili svoje strategije in jih potem reševali.«
Potrebne so korenite družbene spremembe
»Od pariškega podnebnega vrha smo na slovenskih ulicah že vsaj četrtič in vsakič znova voditeljem sporočamo, da je doba fosilnih goriv mimo,« je protestnike še naslovila Brecljeva iz Umanotere. »Znanstveniki so jasni in celo z vsakim poročilom bolj jasni. Imamo samo še deset let časa, da uvedemo korenite spremembe v naši družbi. Vsakič znova pa poslušamo, zakaj je to nemogoče. Naj mi prosim že enkrat nekdo pove, zakaj je to nemogoče in naj mi nekdo razloži, kako pa je življenje mogoče na mrtvem planetu.«
»Vedno znova slišimo, kakšen veliko šok je to za gospodarstvo. Kakšen velik šok bo šele to, ko bodo toče, poplave, vročinski valovi njihove stroške gnali v nebo. Vedno govorijo, koliko nas bo to stalo. Celo evropska komisija pa pravi, da zmanjševanje emisij na letno ničelno stopnjo prinaša prihranke in to vredne milijarde evrov.«
»Po ustavi Republike Slovenije je za našo zdravo življenjsko okolje dolžna skrbeti država. Sprašujem se, koliko zavez mora naša država še podpisati in kolikokrat bomo še stali na ulicah, da bomo končno videli prave ukrepe. Zato danes kličemo ''Ne politiki, ki zavestno ne upošteva znanosti, kličemo ne uničevanju naše prihodnosti in kličemo ne vladi, ki ne želi nasloviti največje okoljske, socialne in ekonomske grožnje našega časa''. Podnebna kriza ni poligon za pogajanja in kompromise. To ni prostor za razpravo, kako nekaj ni mogoče, preprosto mora biti mogoče in mi smo pripravljeni,« je zaključila Breclova, na premierja Šarca pa še pred tem naslovila vprašanje, »ali je pomanjkanje politične volje res dovolj dober razlog, da ne bomo reševali okolja?«
»Ne želimo le besed in rokovanja«
Kot so v gibanju Mladi za podnebno pravičnost sporočili že zjutraj, so včeraj prejeli povabilo na pogovor s strani predsednika državnega zbora Dejana Židana. Vabilo na pogovor so zavrnili, saj v njem vidijo predvsem medijski trenutek. »Že za prvi štrajk smo povedali, da ne želimo le besed in rokovanja, želimo ukrepe. Pogovarjali smo se že in do zdaj se ni zgodilo še praktično nič, zato se nam zdijo samo pogovori nesmiselni, če ne bodo obrodili konkretnih dogovorov, upoštevanja naših zahtev in dokler odločevalci ne pokažejo neke resnosti. Konkretna časovnica, ki določa pravično zaprtje TEŠ najkasneje do leta 2030 se nam zdi ena izmed ključnih zadev,« so dodali.
Podporo protestu in zahtevam je danes izrazil tudi minister za okolje Simon Zajc in protestnike pozval k oddaji pripomb na 12. septembra predlagani podnebni zakon. Kot pravijo predstavniki gibanja pripomb na predlog zakona še niso oddali, kolikor so zaenkrat seznanjeni z vsebino pa je ta predvsem zastavljena preveč neambiciozno in ne vključuje potrebnih socialnih politik. Poudarjajo, da se bodo vključili tudi v javno razpravo glede Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta, ki bo decembra.
