Generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS) Jože Smole je po seji ESS za STA poudaril, da je bil socialni dialog v času te vlade "popolnoma izigran" in da je ESS postal "farsa", saj socialni partnerji obravnavajo le še obrobne zadeve, medtem ko pri odločilnih zakonih nimajo nobene besede več. Vsi predlogi romajo v parlamentarni postopek brez obravnave na ESS, je poudaril.
Po Smoletovih besedah se je začelo z novelo zakona o minimalni plači, ki je "temeljnega pomena" za odnos med delodajalci in sindikati, pa so bile spremembe decembra lani kljub temu sprejete brez soglasja delodajalcev. Zakon sicer zvišuje minimalno plačo in iz nje izključuje vse dodatke.
Nadaljevalo se je s predlogom novele zakona za uravnoteženje javnih financ, ki predvideva izboljšanje plačila študentskega dela oz. položaja študentov. Predlog vključuje dvig minimalne urne postavke na pet evrov neto, usklajevanje z rastjo minimalne plače in priznanje pravice do dodatka za delo ponoči, ob nedeljah in dela prostih dnevih. Tudi ta predlog je bil v DZ vložen mimo ESS, pristojni parlamentarni odbor pa naj bi ga obravnaval oktobra.
Neusklajen s socialnimi partnerji je bil vložen tudi predlog dopolnitve zakona o delovnih razmerjih (ZDR), ki predvideva, da bi bili vsi starši upravičeni do dodatnega dne plačane odsotnosti z dela zaradi spremstva prvošolca v šolo na prvi šolski dan. Četudi je kolegij predsednika DZ minuli teden obravnavo tega predloga zavrnil, so delodajalci razburjeni, saj je ZDR zanje "ključen zakon", sindikati pa ga imajo celo za "delavsko ustavo".
Piko na i predstavlja sredin začetek parlamentarne poti predloga sprememb zakonodaje, ki ukinja dopolnilno zdravstveno zavarovanje, je dejal Smole. Predlog po njegovih besedah predvideva rešitve, ki bodo posegle v pravice in povečale stroške.
Generalni sekretar ZDS je izpostavil, da kljub pomembnosti teh zakonov niso dobili nobenega gradiva, analiz, izračunov, "na osnovi katerih bi lahko razpravljali, kaj šele o njih odločali". "Socialni dialog je mrtev," je bil oster. Kot je navedel, socialni partnerji, ko so predlogi zakonov enkrat v parlamentarni obravnavi, nanje ne morejo več vplivati.
Vsem omenjenim zakonom oz. zakonskim predlogom je sicer skupno, da jih je v parlamentarni postopek poslala Levica.
Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Ksenija Klampfer je po seji ESS za STA dejala, da je Levico že večkrat opozorila, "da se tako ne dela".
Da se v DZ vlaga zakonodaja, ki ni predmet usklajevanj na ESS, moti tudi predstavnike sindikalnih organizacij, zato so se pridružili delodajalcem, je za STA povedala Jerkičeva in dodala, da je odstopila kot predsednica ESS. Mandat bi se ji sicer iztekel konec oktobra.
Klampferjeva je napovedala, da bo zaplet skušala urediti v najkrajšem možnem času.
Delodajalci sicer pravijo, da je zdaj na potezi premier Marjan Šarec. "Naj Šarec pove, kaj misli s tem, da podpira socialni dialog," je pozval Smole. "Eno so besede, drugo dejanja," je bil kritičen. Na vprašanje, kaj pričakujejo oz. v katerem primeru se bodo vrnili nazaj za mizo ESS, je odvrnil, da ne ve, "če in kdaj". Vse je odvisno od predsednika vlade, je dejal. "Imamo dovolj. Nočemo biti samo opazovalec in delovati pod neko krinko socialnega dialoga," je bil odločen.
Socialni partnerji so na današnji seji ESS sicer obravnavali predloga novel pokojninskega zakona in zakona o urejanju trga dela in ju potrdili za obravnavo na seji vlade.
