Slovenska odbojkarska reprezentanca – in z njo vsa država – se štiri leta po uvrstitvi v finale evropskega prvenstva veseli ponovitve največjega dosežka v svoji zgodovini. V izjemni atmosferi stožiške dvorane je po evropskih prvakih Rusih v polfinalu 31. evropskega prvenstva padla še aktualna svetovna prvakinja Poljska, od katere je bila boljša s 3:1 (23, –24, 22, 23). Igralci Alberta Giulianija so na šampionatu še enkrat več pokazali junaško in borbeno predstavo ter z odlično igro v praktično vseh elementih odbojkarske igre nadigrali tekmeca.
Ne le podpora navijačev, na strani Slovenije je bila danes tudi statistika medsebojnih tekem s Poljsko na evropskih prvenstvih. Moštvi sta se doslej na turnirju pomerili trikrat, gosti pa so bili od njih boljši le v predtekmovanju leta 2015. Kljub temu so bili slovenski odbojkarji tisti, ki so bili željni maščevanja, ne nazadnje je bil njihov poraz proti Poljakom v olimpijskih kvalifikacijah star le dobrih šest tednov. A odtlej so v igri napredovali in odpravili največje slabosti. Svetovnim prvakom je tako na drugi strani mreže stala povsem druga Slovenija kot v Gdansku. Motivirana, samozavestna in odločna, da se gre v Pariz borit za zlato odličje.
Vzdušje v dvorani je bilo že pol ure pred polfinalom gromovito, po odpeti slovenski himni iz skoraj 12.000 grl in začetku dvoboja pa naravnost oglušujoče. Poljub žoge Jana Kozamernika za srečo in ena najpomembnejših tekem za zlato generacijo slovenskih odbojkarjev se je začela. Vanjo so vstopili kar nekoliko nervozno. Slab sprejem in dobra obramba Poljakov sta jim povzročala preglavice, ko je na črto za servis prišel še izjemni Wilfredo Leon, pa so se nenadoma znašli v zaostanku s 3:8. A polminutni odmor na zahtevo Alberta Giulianija je poskrbel, da so se njegovi igralci pravočasno predramili, dosegli šest zaporednih točk in se vrnili v igro (9:9). Tribune so se od navdušenja zatresle, obmolknile pa nekaj minut pozneje, ko je žoga v glavo močno zadela Alena Pajenka. A Štajerec se je še pravočasno vrnil na igrišče in pomagal soigralcem v tesni končnici, v kateri so prvič v nizu prišli v vodstvo (23:22). Tega je Slovenija zadržala in se veselila prvega osvojenega niza.
Čeprav so imeli Poljaki v uvodnem nizu boljša sprejem in napad, dosegli pa so tudi blok več od Slovencev (3:2), jih je pokopalo veliko število napak. Napravili so jih kar 12, od tega največ, presenetljivo, njihov prvi zvezdnik Leon. Na Kubi rojeni odbojkar je napake delal tudi v drugem nizu in bil med glavnimi krivci, da so svetovni prvaki dolgo neuspešno lovili priključek. Zaostajali so tudi že za minus tri, naposled pa tekmeca ujeli pri 17. točki. Kot že ničkolikokrat na tem prvenstvu, so bile Stožice znova priča dramatičnemu zaključku niza. Slovenci so imeli tega že skoraj osvojenega, saj jih je od vodstva z 2:0 ločila le še ena zaključna žoga. A napravili so napako in servis prepustili nasprotniku. Ta darila ni izpustil iz rok. Po izjemnem servisu Bienieka so si Poljaki priigrali priložnost za 1:1, ki so jo po doseženem bloku tudi izkoristili.
Slovenskih odbojkarjev izgubljeni niz ni potrl, prav nasprotno. V naslednjega so krenili še siloviteje. Žoge so uspešno pošiljali čez visok poljski blok, bili zbrani na sprejemu in ob vse glasnejšem navijanju začeli bežati. Kar dvakrat so vodili za pet, a prednost obakrat tudi skoraj zapravili. Ko so zapadli v manjšo krizo, so se po pomoč obrnili tudi na navijače. Klemen Čebulj je z rokami večkrat zakrili proti tribunam, te pa so znova zabučale. Giulianijevi igralci so s tem dobili nov veter v jadra. Niz so dobili s 25:22, gledalci pa so od ponosa in veselja prvič po začetku obračuna zopet razgrnili orjaško slovensko zastavo. A odbojkarji Poljske se niso predajali. Še predobro so vedeli, kaj je na kocki in da se v njihovi domovini »zgolj« s tekmo za tretje mesto ne bodo zadovoljili. A svoje obljube niso nameravali prelomiti niti slovenski junaki. »Gremo po zlato!« so napovedovali pred začetkom prvenstva, ko so vanje verjeli in jih resno jemali le redki. Čeprav so gosti imeli pobudo večji del četrtega niza, so se v zaključku povsem upehali. Slovenija jih je še pravočasno ujela (18:18), v končnici pa nadigrala in se veselila izjemne zmage.
Slovenski odbojkarji so seveda žareli od sreče in takšne so bile tudi njihove izjave. »Ne zavedamo se še, kaj nam je uspelo, kaj smo naredili. Smo presrečni. Igrati pred takšnim občinstvom je noro. Škoda, da finala ne bo v Ljubljani. Nismo se še zadovoljili, želimo zmagati tudi finale. V nedeljo nas čaka posebna tekma,« je bil zadovoljen Jani Kovačič. Tudi Dejan Vinčič je bil navdušen, rekoč: »Nismo normalni. Težko je opisati naša čustva. Odigrali smo srčno in dali vse od sebe.« Svoj kamenček k mozaiku je prispeval tudi Alen Pajenk, ki je dejal: »Slovenija je v finalu! Želeli smo si iti do konca, a konca naše zgodbe še ni. Preskočiti moramo še eno stopničko, in to najpomembnejšo.«
Pred Slovenci je zdaj le še veliki finale v Parizu, ki ga bodo igrali v nedeljo ob 17.30. Nasproti jim bodo stali bodisi Francozi bodisi Srbi, ki se bodo pomerili nocoj.
