Skupina Mercator je v prvem polletju letošnjega leta dosegla 1,06 milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar je bilo za štiri odstotke več kot v enakem obdobju lani. Prihodki od prodaje matične družbe, ki posluje na slovenskem trgu, so se povečali za 4,1 odstotka in so znašali 598 milijonov evrov. V dejavnosti trgovine so bili prihodki od prodaje na ravni skupine primerljivi z lanskimi, v Sloveniji pa so se povečali za tri odstotke, na 442,5 milijona evrov.
Denarni tok iz poslovanja (EBITDA), ki kaže, koliko sredstev družbi ostane za vračilo posojil, naložbe in izplačilo dobičkov lastnikom, se je na ravni skupine zvišal za skoraj 73 odstotkov, na 83 milijonov evrov. V matični družbi so EBITDA povečali za dobrih 19 odstotkov, na 44 milijonov evrov. Spodbudna je bila tudi rast čistega dobička. Na ravni skupine se je povečal za 58 odstotkov, na 2,4 milijona evrov, v matični družbi pa je znašal dobrih enajstih milijonov evrov, kar je bilo za slabo petino več kot v prvih šestih mesecih lani.
Nadaljevanje prodaje nepremičnin
Celotne finančne obveznosti skupine Mercator so konec junija znašale 990 milijonov evrov, kar je bilo dobrih 205 milijonov evrov več kot konec lanskega leta. K temu so prispevale obveznosti iz naslova najema, in sicer zaradi vpeljave novega mednarodnega standarda računovodskega poročanja, ki je začel veljati v začetku letošnjega leta. Na stanje finančnih obveznosti je vplivala tudi prejeta kupnina v višini 116,6 milijona evrov od avstrijske Supernove na podlagi odprodaje desetih trgovskih centrov. Izkupiček od prodaje trgovskih centrov so v Mercatorju namenili za zmanjšanje dolgov. Pod vodstvom predsednika uprave Tomislava Čižmića je Mercator zadolženost v zadnjih dveh letih zmanjšal za okoli 200 milijonov evrov.
V Mercatorju še naprej nadaljujejo tako imenovano monetizacijo nepremičnin. Kot smo v minulem mesecu razkrili v Dnevniku, poteka prodajni postopek za 12 večjih trgovskih centrov, in sicer po sistemu »prodaj in najemi«. Po odprodaji namerava Mercator v njih najeti površine za opravljanje trgovske dejavnosti. Supernovi so prodali trgovske centre v Sloveniji, zdaj pa so z izjemo koprskega naprodaj v drugih državah, nastalih iz nekdanje Jugoslavije.
Med ključne načrte skupine Mercator sodi gradnja novega logistično-distribucijskega centra v ljubljanskem BTC, v katerega namerava vložiti okoli 100 milijonov evrov. Po prvotnih načrtih bi moral biti projektant že izbran, do zamude pa prihaja, ker še ni bila sprejeta dokončna odločitev glede tehnologije in avtomatizacije niti glede velikosti novega objekta.
Zahteve bank upnic
Tako kot vse solventne družbe propadlega Agrokorja naj bi bilo lastništvo Mercatorja v prihodnjih mesecih preneseno na novoustanovljeno Fortenovo grupo. Za ta korak bodo morali biti izpolnjeni trije pogoji. V prvi vrsti bo moralo vseh 58 bank upnic Mercatorja soglašati s prenosom lastništva. O tem zdaj potekajo pogajanja; kot smo izvedeli neuradno, pa naj bi nekatere banke od Fortenove grupe zahtevale, da se jim v zameno za soglasje o spremembi lastništva omogoči vpis zastavnih pravic na Mercatorjevih delnicah. Pogoj bank upnic naj bi bil tudi, da bi tudi potem, ko bi bil Mercator prenesen na Fortenovo grupo, zadržale odločevalski vpliv na lastniške spremembe. Takšne zahteve naj bi bile za lastnike Fortenove grupe, med katerimi obvladujeta 47-odstotni lastniški delež ruski državni banki Sberbank in VTB Bank, nesprejemljive.
Ko bodo banke soglašale z lastniškimi spremembami v Mercatorju, bo o koncentraciji na trgu presojala še bodisi evropska komisija bodisi javna agencija RS za varstvo konkurence (AVK). Zatem bo morala Fortenova grupa objaviti prevzemno ponudbo za nakup vseh Mercatorjevih delnic, ki niso v Agrokorjevi lasti. Teh je za okoli 30 odstotkov, pri čemer jih je 18 odstotkov v lasti Sberbank.
