Moja generacija je odraščala med drugim s tem, da se je učila slavne Titove besede »Tujega nočemo, svojega ne damo!«, ki jih je izrekel prav ob vprašanju, življenjsko povezanem z interesi Slovenije in Slovencev – ob vprašanju Trsta in območja okoli njega. A časi so se spremenili in zadnje dni se mi je zazdelo, da je Titova parola utrpela ne ravno majhno modifikacijo v besedah in pomenu. Od tod tudi naslov, ki sem ga dal današnji kolumni. In da ne bo pomote, takoj poudarjam, da se ne nanaša na tisto, na kar bi se na prvo žogo lahko pomislilo ob poznavanju razmer in mentalitete v naši slavni regiji (to je na prilaščanje manjših ali večjih delov nikogaršnjega ozemlja), ampak na sodobno zlato tele – kapital oziroma lastnino nad njim.
Povod za to je bil banalen. Medtem ko sem bil zadnje dni v Dalmaciji, me je nekaj prijateljev in znancev vprašalo, ali dobro poznam Nebojšo Šaranovića. Kdo pa je zd...
V zadnjih dneh se je, bog ve katerikrat že, spet pojavilo vprašanje, »čigav je« Nikola Tesla oziroma ali njegovi rezultati in slava pripadajo Srbiji...
