V večini primerov je patent za zdravilo podeljen približno za dvajset let. Doba trajanja patenta se razlikuje med državami in tudi med zdravili. Ker potencialni proizvajalci zaprosijo za patentno zaščito že pred začetkom kliničnega preskušanja, je sama efektivna doba zaščite patenta pogosto le šest do deset let.
Ko pa veljavnost patenta poteče, lahko zdravilo izdelujejo tudi druga podjetja po lastnem postopku in ga prodajajo. Ta zdravila v nasprotju z originalnim imenujemo generična zdravila. Generično zdravilo vsebuje učinkovino originalnega zdravila, po kakovosti, varnosti in učinkovitosti pa se tudi ne razlikuje od originalnega. Generično zdravilo uporabljamo v povsem enakem odmerku za zdravljenje opisanih bolezni oziroma bolezenskih stanj.
Ko je generično zdravilo na trgu, je monopol imetnika patenta odstranjen in več proizvajalcev lahko izdeluje pričujoče generično zdravilo. Zaradi konkurence se znižajo tudi cene zdravila, kar povzroči, da so tudi pomembna zdravila dosegljiva ljudem po zmernih cenah. So pa ljudje v dvomih, ker so generična zdravila praviloma bistveno cenejša od originalnih. Ko namreč podjetje začne tržiti novo zdravilo, so v ceni zdravila vračunana sredstva za raziskave, razvoj, trženje in promocijo zdravila. Podeljen je tudi patent, ki daje podjetju, ki je razvilo zdravilo, izrecno pravico do prodaje zdravila in formiranje cene, dokler pač patent traja. Za generično zdravilo je cena nižja, ker določenih stroškov proizvajalec nima. Ko je generično zdravilo enkrat na trgu, pa mora proizvajalec tudi stalno spremljati morebitne neželene učinke.
Dr. Ivan Leban je upokojeni profesor kemije (@ivanleban).
