Prometni izvedenec je tehnično pomanjkljivost našel na zavorah polprikolice, a naj bi bila drugotnega pomena in ni pomembno vplivala na nastanek nesreče. Izračunal je tudi hitrost, s katero je »tovornjak smrti« usodnega jutra trčil v skupino pešcev, večinoma učencev in učiteljev daljske osnovne šole, z minibusom namenjenih na izlet na morje. Znašala je 76 kilometrov na uro. V izvedenskem mnenju piše, da bi 59-letni voznik tovornjaka Ivan Filipović, ki je zjutraj odpeljal s počivališča na avtocesti v Spačvi, nesrečo lahko preprečil, če bi povlekel ročico trajnostne zavore (retarderja) in tako zmanjšal hitrost ali z zaviranjem. Zdaj tožilstvo čaka še na ugotovitve sodnomedicinskih izvedencev o voznikovem zdravstvenem stanju. Na njih je naslovilo vprašanje, kako so lumbago z išiasom oziroma zdravili diazepam in nordazepam, ki so ju našli v njegovi krvi, ter druga zdravila, najdena v urinu, vplivali na zmožnost zaviranja z roko s pomočjo trajnostne zavore. Diazepam ima denimo stranske učinke, kot so utrujenost, zaspanost, omotica in mišična oslabelost.
Upoštevaje zdravniško dokumentacijo je večer pred nesrečo v Spačvi voznik poklical nujno pomoč zaradi bolečin v hrbtu in dobil injekcijo, koktajl normabela, deksametazona in voltarena. Vse kaže, da je tudi že prej jemal neko obliko diazepama, ki mu jo je predpisal zdravnik. Še vedno je torej odprto vprašanje, ali je bil Filipović, ki je prejšnji večer prosil za zamenjavo za volanom zaradi bolečin v hrbtu, sploh sposoben za vožnjo. Devetinpetdesetletnik je vse od nesreče priprt v zaporu v Sisku.
