Afganistanske predsedniške volitve so bile sprva napovedane za april, a jih je državna volilna komisija po mnogih problemih z lanskimi parlamentarnimi prestavila najprej v poletje in nato na konec septembra. Prvič je to storila s pojasnilom, da morajo urediti volilne sezname in izboljšati biometrično identifikacijo volilcev, drugič pa utemeljila s spremenjeno volilno zakonodajo in posledičnimi tehničnimi težavami.
Za same volitve so omenjeni izgovori pravzaprav brezpredmetni, saj njihovo legitimnost postavljajo pod vprašaj razmere, v katerih bodo izpeljane. Eden vodilnih kandidatov Mahamad Hanif Atmar, notranji minister v vladi bivšega predsednika Hamida Karzaja, je svojo volilno kampanjo prekinil že prejšnji mesec z utemeljitvijo, da varnostne razmere ne omogočajo volitev ter da je najprej nujen mirovni proces, ki pa je z okrepljenimi talibanskimi napadi v tem mesecu povsem zastal. Pred tednom dni je samomorilski napadalec ubil 26 ljudi in jih 42 ranil na volilnem zborovanju predsednika Ašrafa Ganija, le uro kasneje je bilo 22 ljudi ubitih v napadu blizu ameriškega veleposlaništva in afganistanskega obrambnega ministrstva v Kabulu, za kar so odgovornost prav tako prevzeli talibani. Smrti pa ne sejejo le oni, ampak tudi ameriški droni in vladne sile. Tako je bilo samo v zadnjem tednu ubitih več kot 150 civilistov, med njimi 40 na poročnem slavju v provinci Helmand, ko so se svatje znašli v navzkrižnem ognju ob napadu vladnih in ameriških sil na vadbeni center za talibanske samomorilce v sosednji hiši.
Prekinjena pogajanja
Volitve so postale še posebej vprašljive, potem ko je Washington odmevno prekinil pogajanja s talibani, ki so od lanskega leta v več krogih potekala v Katarju. Konec avgusta sta obe strani zatrjevali, da je dogovor o končanju skoraj dve desetletji trajajoče vojne pod Hindukušem blizu, ameriški predsednik Donald Trump pa je v začetku tega meseca pogajanja razglasil za dokončno mrtva. Povod za to je bil bombni napad v Kabulu, v katerem je bil ubit še en ameriški vojak. Nejasno je ostalo, kaj je ameriški predsednik sploh želel doseči s tajnim sestankom v Camp Davidu s talibanskimi predstavniki in predsednikom Ganijem, potem ko afganistanska vlada sploh ni bila vabljena na katarska pogajanja.
Glavna tekmeca Gani in Abdulah
Afganistanci, ki se bodo ob vseh varnostnih in drugi pomislekih odpravili na volišča, bodo lahko glas v prvem krogu namenili enemu od 16 kandidatov. Položaj predsednika ni le protokolaren, kot je običajno v parlamentarnih demokracijah, saj ob poveljevanju afganistanski vojski imenuje tudi člane izvršne oblasti, ki jih mora sicer nato potrditi še spodnji dom parlamenta.
Največ možnosti za izvolitev ali uvrstitev v drugi krog pripisujejo peterici kandidatov. Z motom graditelja države nastopa sedanji paštunski predsednik Gani, ki se poteguje za drugi mandat. Njegov najresnejši tekmec je Abdulah Abdulah. Ta na predsedniški položaj cilja s posebej zanj ustanovljenega oblastnega položaja, ki je tako rekoč izenačen s predsednikovim in so ga ustvarili po predsedniških volitvah leta 2014, ko so na ta način razrešili spor med njim in Ganijem glede zmagovalca volitev. Na drugi krog lahko računa tudi Ahmad Vali Masud, mlajši brat nekdanjega protisovjetskega in protitalibanskega poveljnika Ahmada Šaha Masuda ter bivši afganistanski veleposlanik v Veliki Britaniji. Eden od preostalih dveh kandidatov z opazno podporo je Gulbudin Hekmatjar, kontroverzni poveljnik upornikov proti sovjetski invaziji, v devetdesetih leti pa nato tudi dvakrat afganistanski premier z domnevno zelo krvavimi rokami in poimenovan celo za »kabulskega klavca«, ki se je po pomilostitvi leta 2016 vrnil v domovino. Drugi je poslanec Abdul Latif Pedram, ki si je pozornost pridobil predvsem z zavzemanjem za pravice žensk in federalno državo.
