»V preteklosti smo se lahko financirali prek zahodnih bank, zdaj pa pretok iz finančne pipice v teh bankah ni več tako gladek,« je danes na okrogli mizi, ki so jo organizirali na sedežu podjetja v Shenzhnu na jugu države, dejal Ren. Koncern se je zato začel obračati na domače banke, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Huawei bo letos sveža sredstva zbiral tudi preko svojih prvih obveznic. Po podatkih kitajske poslovne revije Caixin naj bi jih nameraval letos izdati za 30 milijard juanov (3,84 milijarde evrov). Kitajski tehnološki velikan je vodilni proizvajalec opreme za omrežje pete generacije (5G), pa tudi najuspešnejši proizvajalec pametnih telefonov na svetu.
V zadnjem obdobju pa so ga prizadele sankcije ZDA, ki so se za pogrom nad Huaweijem odločile, ker naj bi predstavljal grožnjo zaradi svoje tesne povezanosti s kitajskimi obveščevalnimi službami. V kitajskemu gigantu to vztrajno zavračajo.
Ameriški predsednik Donald Trump je izvršni ukaz o prepovedi poslovanja s tujimi telekomunikacijskimi podjetji, ki predstavljajo tveganje za nacionalno varnost ZDA, podpisal sredi maja. Podjetij ali držav dokument ne omenja posebej, a v prvi vrsti naj bi šlo predvsem za ukrep proti Huaweiju.
Ameriški tehnološki velikan Google je le nekaj dni po tem sporočil, da prekinja sodelovanje s Huaweijem, s tem pa ustavlja prenos strojne in programske opreme ter tehničnih storitev, a so ZDA nato prepoved poslovanja s kitajskim tehnološkim velikanom dvakrat preložile. Nov rok za implementacijo prepovedi je 19. november.
Sankcije naj bi na kratek rok res škodovale Huaweiju, vendar pa poznavalci pravijo, da bi lahko kitajsko podjetje na dolgi rok postalo bolj samostojno na področju razvoja tehnologij. To bi na koncu negativno vplivalo na dominanten položaj ameriških družb, kot je Google.
