Očitno vlada na ministrstvih nekakšen samoupraven klientelizem in se trošijo težko razumljiva, enormna sredstva za informacije in znanja, ki bi jih tamkajšnji uslužbenci itak morali imeti sami. Tej praksi se sprotni ministri ne morejo upreti, da ne bi doživeli kravala v lastnem hlevu – raje še koga, ki ga zares potrebujejo, dodatno zaposlijo, da bo v hiši mir.

Navedeno je seveda le vrh ledene gore in predstavlja velik materialni problem naše države. Kot majhna nacija si ne moremo privoščiti, še manj dovoliti tako neučinkovite in razsipne birokracije, ki živi v popolnoma drugem svetu, daleč od nas, plačnikov njihovih projektov. Predlagam, da se dostop do navedenih, pa tudi ostalih študij, ki jih plačujemo, omogoči javnosti, da bomo lahko občudovali, kaj je kdo za kakšen denar spisal. In bistveno: kdo je to naročil.

Verjetno so vmes tudi kake koristne in tehtne študije in mnenja, prepričan pa sem, da se bomo ob navedenih študijah o NEK 2 in domovih za starejše občane nasmejali do solz. Torej bomo od tudi nekoristnih klientelnih študij kaj imeli, če ne drugega smeh, čeprav z grenkim priokusom.

Za večjo učinkovitost in transparentnost javne uprave bi potrebovali neodvisno agencijo, ki bi vzela vse tovrstne stroške in tudi nepotrebne klientelne zaposlitve pod drobnogled in bi jih lahko sankcionirala. Če bi takšna agencija prejela plačilo v obliki denimo 5 odstotkov od znižanih stroškov, ki bi jih ustvarila oziroma preprečila, bi njeni člani lahko imeli najvišje plače v državi, česar jim nihče ne bi zavidal.

Bojko Jerman, Dolsko