»Odkar se udeležujem zasedanj Evropskega sveta, me nobena stvar več ne preseneti. Če bo Evropska komisija delovala politično, če bo zaobšla strokovno oceno, potem bo tudi Slovenija seveda ravnala politično,« je danes dejal premier. Slovenijo po njegovih besedah skrbi predvsem varnostni vidik, zdi pa se mu zelo neresno, da so to zadevo uvrstili na dnevni red tik pred iztekom mandata te komisije. »Vemo, da je imeti schengensko mejo izjemno zahtevno,« je poudaril. Dodal je, da ga skrbi, ker Hrvaška nima rešenega praktično nobenega mejnega vprašanja z nobeno državo. »Kako lahko potem zaobidemo ta vprašanja in kar avtomatično je nekdo primeren za vstop v schengen,« je dodal.

Premier je poudaril, da je bila Slovenija doslej vedno konstruktivna, vedno je izpolnjevala vse zaveze Evropske komisije in je bila vedno solidarna ter iskala rešitve skupaj z drugimi. Na vprašanje ali bo Slovenija vložila veto, Šarec ni odgovoril naravnost. »Slovenija bo ravnala tako kot se bo v tistem trenutku pokazalo, da je prav in v interesu Slovenije, pa ne samo Slovenije ampak predvsem v interesu vladavine prava,« je odgovoril.

Premier je zavrnil navedbe, da Slovenija ni dovolj glasna pri uveljavljanju interesov glede Hrvaške.

»Mi smo to izpostavili, stališča so znana. Sodišče je kar zadeva arbitražo razsodilo in mi smo pripravljeni čakati še naprej, ker je pravo na naši strani in čas je, da tudi evropske ustanove to počasi dojamejo.« »Kdo bo potem še zaupal sodiščem in ne vem komu vse, če greš v nek dolgotrajen proces, ki tudi stane in potem se te odločitve sodišč gladko zavrže in ne spoštuje? To ni prava pot in Slovenija bo vztrajala na poti vladavine prava,« je sklenil premier.

Vprašanje pripravljenosti Hrvaške na vstop v schengensko območje bo kolegij evropskih komisarjev predvidoma obravnaval 16. oktobra. Komisar za notranje zadeve Dimitris Avramopulos je sicer po neuradnih informacijah v notranjih postopkih že potrdil, da Hrvaška izpolnjuje pogoje. Končno odločitev o tem, ali lahko neka država vstopi v schengen, sicer sprejmejo članice EU s soglasjem. Romunija in Bolgarija na primer na ta korak čakata že več kot osem let. Njun vstop je bil sprva predviden marca 2011, vendar sta tedaj Nemčija in Francija temu odločno nasprotovali, češ da morata državi prej pokazati zadosten napredek v boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu.

Plenković pričakuje od Evropske komisije zeleno luč

Hrvaški premier Andrej Plenković je danes v Bruslju izrazil pričakovanje, da bo Evropska komisija pod vodstvom Luksemburžana Jean-Clauda Junckerja prižgala zeleno luč za vstop Hrvaške v schengen, potem ko je po njegovih besedah odbor za schengen v začetku septembra ocenil, da država izpolnjuje vse pogoje.

Plenković pričakuje, da bo kolegij komisarjev potrdil oceno omenjenega odbora in da bo sprejel predlog pristojnih komisarjev, zlasti komisarja za notranje zadeve Dimitrisa Avramopulosa. Zlasti pa se na to zanaša, ker je, kot je izpostavil, Juncker na obisku v Zagrebu junija rekel, da bo njegova komisija dala pozitivno priporočilo do konca mandata, ki se izteče konec oktobra.

O izjavi zunanjega ministra Mira Cerarja, da lahko v schengen vstopi le država, ki spoštuje mednarodno pravo, kar v primeru Hrvaške zaradi nespoštovanja arbitražne odločbe ne drži, pa je Plenković dejal, da so to politična vprašanja, ki se bodo odpirala v razpravi članic EU.

Za zdaj pa je zadeva v rokah komisije, gre za tehnična merila, ki so enaka za vse, in Hrvaška je izpolnila vsa merila, je zatrdil hrvaški premier v izjavi za hrvaške novinarje v Bruslju po srečanju z novoizvoljeno predsednico komisije Ursulo von der Leyen in pred srečanjem z Junckerjem.